Senekovič, Andrej (1848–1926)

Senekovič Andrej, šolnik in javni delavec, r. 17. nov. 1848 kmetom na Spod. Ščavnici pri Radgoni, u. 17. okt. 1926 v Lj. Obiskoval je osn. šolo v dom. kraju, gimnazijo (1860–8) v Mrbu, nato študiral matem. in fiziko v Gradcu, kjer je odslužil voj. leto in opravil oficirski izpit. Služboval je v Joanneumu; po prof. izpitu 1873 in poskusnem letu 1873–4 na I. drž. gimn. v Gradcu pod ravnateljem R. Peinlichom, mu je le-ta utrl pot v pravkar dozidano lj. realko; tu je bil S. 1874–85, s posebno vnemo urejal fizik. kabinet, vmes se 1878 udeležil kot rez. častnik okupacije Bosne. L. 1884–5 je nadzoroval osn. šole v radovljiškem okraju, 1885–90 je bil ravnatelj gimn. v Nov. mestu. Do 1894 je bil še ljudskošol. nadzornik za novomeški okraj, čeprav že 1890 do upok. 1907 ravnatelj viš. gimn. (od 1900–1 I. drž. gimn. v Lj.), ki se je okt. 1899 preselila v novo poslopje in pod S-evim vodstvom zaslovela kot eden najboljših zavodov v Avstriji. Ob upok. je bil S. imenovan za vlad. svetnika.

S. je bil pionir slov. učnih knjig za ljud., mešč. šole in gimn. ter poskrbel zlasti za svoja predmeta. Sodeloval je pri učbeniku Lavtar, Geometrija za učiteljišča; izšla 1882. Sam pa je spisal: Fizika za nižje razrede sred. šol. Lj. 1883 (gl. Kres, 1883, 382–4); Fizika za nižje gimnazijske razrede. 1902² predelano; Fizika za nižje razrede sred. šol. 1910³ predelano; 1919⁴ predelano; 1921⁵; Osn. nauki iz fizike in kemije za ljud. in mešč. šole. V treh oddelkih. I. del. Lj. 1892; Osnovni nauki iz fizike in kemije za mešč. šole. V treh stopnjah. I. stopnja. Lj. 1898²; 1904³; Fizika in kemija za mešč. šole. V treh stopnjah. I. stopnja. 1912⁴ predelano; 1920⁵; 1921⁶; 1925⁷; Osn. nauki iz fizike in kemije za mešč. šole. V treh stopnjah. II. stopnja. Lj. 1894; 1903²; Fizika in kemija za mešč. šole. V treh stopnjah. II. stopnja. 1913³ predelano; 1920⁴; Osn. nauki iz fizike in kemije za mešč. šole. V treh stopnjah. III. stopnja. Lj. 1899; Fizika in kemija za mešč. šole. V treh stopnjah. III. stopnja. 1914² predelano; 1921³ predelano; 1926⁴. — Objavil je razpravo Vpliv gozdov na podnebje (LMS 1882–3, 123–35), Črtice z dunaj. električne razstave (LZ 1883, 720–7, 790–5) ter kratko beležko iz 28. poročila dunaj. AZ, zadevajoč Karla Deschmana (SBL I, 131–5) ter razpravo dr. Ignacija Klemenčiča (LZ 1883, 141); ocenil je Močnikovo Geometrijo za nižje gimnazije (ib., 70–2), napisal Kratice meterskim meram in utežim (ib. 1884, 55–6; podpis A. S.), O električni razsvetljavi (LL 1885, št. 112–6) ter o elektr. cest. železnici (LZg 1901, št. 243). Kot ravnatelj gimnazije je izdal Jber. d. k. k. Staats-gymn. zu Lb. 1891–900 in Jber. d. k. k. ersten (I.) Staatsgymn. zu Lb. 1900–7; kot predsednik (1891–903) Muzej. društva za Kranj. pa Aufruf zur Organisation d. Erdbebenbeobachtung in Krain (MMK 1895, 191–2 in sep. 1895).

Uspešno je delal 1892–apr. 1907 v lj. občin. svetu. zlasti v finan. odseku, močno se je zavzemal za elektrifikacijo Lj. in za mest. plinarno. L. 1907 je postal ravnatelj tedaj zaseb. društva plinarne in to ostal do 1922, čeprav je 1917 prevzela plinarno MOL. Trudil se je za ustanovitev (1896) in razvoj mest. Viš. dekl. šole ter tudi 1896–908 načeloval njenemu kuratoriju, poslej pa kot njegov član ali podpredsednik sodeloval do 1911.

L. 1882–920 je bil S. odbornik SM; od 1907, za CMD najbolj kritičnega leta, pa do svoje smrti njen prvomestnik. S podporo akad. mladine in tajnika dr. G. Žerjava je pridobil za CMD nove vire in mecene (Viljem Polak, Karel Kotnik, Marija Vilhar, Anton Poljšak, dr. Josip Georg, dr. Jakob Pirnat). Sam je nadzoroval družbene zavode (do 1918: 1 meščanska, 6 osn. šol, 15 otroških vrtcev); pregledal obmejne, šol najbolj potrebne kraje; odpravljal pomanjkljivosti. Družba je 1908 imenovala potovalna učitelja (Ante Beg, SBL I, 28–9, v Lj.; Ivan Prekoršek, ib. II, 486, v Celju), da organizirajo prosvetno delo v narodno ogroženih krajih; gradila je nove šole (Sv. Jakob v Trstu); osnovala list Slov. Branik (1908). S-eva preudarnost ji je pridobila rastoče priznanje, obstala je tudi med 1. svet. vojno in kljub gospod. krizi še po njej. — Prim.: Šuklje I, 126; K. k. Staats-Oberrealschule in Lb., Festschrift. 1902, 73, 130, 134, 155, 156, 158, 171; Jber. d. k. k. I. Staatsgymn. 1908, 83–4; KCM 1920, 79–80 (s sliko); J 1926, št. 241 (s sliko), 242; NDk 1926, št. 235 (s sliko), 236; SN 1926, št. 237, 239; KCM 1927, 33–41 (s sliko); Kron 1936, 192; Wester, Novomeški spomini. 1958, 71. — Slika: Kron 1934, 73; dopisnica (z Meškovimi verzi, izd. CMD ob S-evi smrti). Gg.