Sembler, Ambrož, pl. (1644–1712)

Sembler Ambrož, šolnik in pisec panegirikov, v Gor. r. 17. marca 1644 plemiču Ambrožu in u. 28. okt. 1712. Oče je 1634 jezuitom prodal svoj dom na Travniku, da so ga uporabili za svoj gor. kolegij. S. sam je vstopil 1659 v njihov red in mu pozneje podaril delež svoje dediščine. Študiral je najprej v Gor., filoz. v Gradcu in na Dunaju, kjer je dosegel filoz. doktorat, nadaljeval tu 1670 študij teol., doktorat pa opravil 1683 v Trnavi. Poučeval je v nižji šoli najprej v Leobnu, nato od 1663 v Gor., po teol. študiju in slovesnih obljubah (Gradec 1678) 4 leta etiko na Dunaju, 7 let pa dogmatiko v Trnavi in Gradcu. Zaradi oslabelega zdravja so ga razrešili prof. službe, nakar je prevzel vodstvo konvikta v Gradcu ter bil dvakrat regens semenišča na Reki. V maju 1697 se je vnovič vrnil v Gor. in bil tu najprej regens semenišča, nato pa rektor dom. kolegija 1698–700 in od 1707 dalje. Ob požaru na Reki in kugi v Gor. je kazal neustrašeno požrtvovalnost. Užival je ugled mirnega in modrega moža, zglednega redovnika in uspešnega vzgojitelja. — Natisniti je dal v lat.: Obeliscus honoris laureatae Palladi inaedificatus, per varias Odas et Poemata. Graecii 1679; Acroama Gualtero Comiti a Dietrichstein in prima Philosophiae laurea. Viennae 1682; Hungaria triumphans, sive S. Ladislaus Rex Hung. victoriosus in Basilica S. Stephan nomine inclytae Nationis Hung. panegyrice laudatus … Viennae 1689. — Prim.: Diarium lj. kolegija I/32 r, fol. 110, 184; I/35 r, fol. 581, 613 (DAS); Duhr III, 208, 399, 401; Stoeger 326; Jber. d. k. k. Staatsgymn. in Graz 1870, 117 (vsi podatki niso pravi); Spessot Fr., Primordi, incremento e sviluppo delle instituzioni gesuitiche in Gorizia 1615–773 (Studi Goriziani 1925, 95, 97, 117); Lovato It., I Gesuiti a Gorizia 1615–773 (ponat. iz Studi Goriziani 1959, I. in II.), 64–5, 77, 106. Mkč.

SEMBLER Ambrož, šolnik in pisec panegirikov, r. 17. mar. 1644 v Gor. plemiču Ambrožu, u. 28. okt. 1712 tam. Oče je 1634 jezuitom prodal svoj dom na Travniku, da so ga uporabili za svoj gor. kolegij. S. sam je vstopil 1659 v njihov red in mu 1667 podaril delež svoje dediščine. Študiral je najprej v Gor., filoz. v Gradcu in na Dunaju, kjer je dosegel filoz. doktorat, nadaljeval tu 1670 študij teol., doktorat pa opravil 1683 v Trnavi. Poučeval je v nižji šoli najprej v Leobnu, nato od 1663 v Gor., po teol. študiju in slovesnih obljubih (Gradec 1678) štiri leta etiko na Dunaju, sedem let pa dogmatiko v Trnavi in Gradcu. Zaradi oslabelega zdravja so ga razrešili prof. službe, nakar je prevzel vodstvo konvikta v Gradcu ter bil dvakrat regens semenišča na Reki. V maju 1697 se je vnovič vrnil v Gor. in bil tu najprej regens semenišča, nato pa rektor jezuitskega kolegija 1698–1700 in od 1707 do 1712. Ob požaru na Reki in kugi v Gor. 1698 je kazal neustrašeno požrtvovalnost. Užival je ugled mirnega in modrega moža, zglednega redovnika in uspešnega vzgojitelja. - Natisniti je dal v lat.: Obeliscus honoris laureatae Palladi inaedificatus, per varias Odas et Poemata, Graecii 1679; Acroama Gualtero Comiti a Dietrichstein in prima Philosophiae laurea, Viennae 1682; Hungaria triumphans, sive S. Ladislaus Rex inclytae Nationis Hung. panegyrice laudatus..., Viennae 1689.

Prim.: Maks Miklavčič, SBL III, 284 in tam navedena liter. (povzetek s popravki in dopolnili); Spessot Fr., Primordi, incremento e sviluppo delle istituzioni gesuitiche in Gorizia 1615–1773, StudG 1925, 95, 107, 115, 116; Lovato It., I Gesuiti a Gorizia 1615–1773 (ponat. iz StudG 1959, I. in II.), 64–65, 77, 106.

Sirk