Selak, Franjo (1847–1906)

Selak Franjo, publicist, prevajalec in lit. zgodovinar, r. 11. apr. 1847 v Rečici ob Savinji kmetu Janezu, p. d. Janežiču, in Mariji r. Kröfel, u. 9. jun. 1906 v Zgbu. Do 10. leta je S. pastiroval očetu, potem obiskoval osn. š. v r. kraju, glavno (1859–60) šolo in gimn. (1860–8) v Celju, študiral v Gradcu in na Dunaju. Kot suplent na varažd. gimn. je 1873–6 učil lat., gršč., nem., zgod. in franc., vendar v tem poklicu ni ostal. Namenil se je službovati v Rusiji, a je moral potovanje že v Mrbu prekiniti, ker je lahkomiselno zapravil denar. Odšel je v Gradec, bil kratek čas dom. učitelj ter dopisnik Grazer Tagespost. Ok. 1878 je učil v plemiški družini na Dunaju, nato šel k vojakom. Brez službe in sredstev 1880 zopet v Zgbu, se je tu kot časnikar AgTb posvetil samo pisateljevanju. L. 1893 se je nenadoma odločil za službo v BiH; v Sarajevu je sodeloval pri urejanju vlad. lista Nada (urednik S. S. Kranjčević) ter urejeval vlad. polit. list Bosnische Post. Avg. 1898 je začel izdajati list Stimmen aus Bosnien, Organ f. Politik, Volkswirtschaft u. Literatur, ki je po 6 mes. prenehal izhajati. Da bi pripomogel k blagostanju tamkajšnjega ljudstva, je naglašal njegovo neodvisnost in težnjo po prosvetljevanju (zato prispevki o gospodarstvu). Poleg dom. ljud. umetnosti je želel posredovati tudi kulturno življenje sosednjih Slovanov; v številnih literarnozgod., estet. in biograf. razpravah je prikazoval slov. kulturo in prevajal slov. avtorje (Slowenische Dichter). L. 1902–4 je bil nepodpisani urednik lista Sarajevoer Nachrichten (lastnik Albert Tir), a se zaradi bolezni in finančnih težav vrnil v Zgb k redakciji AgTb ter tu ostal do svoje smrti. — Razen člankov v dnevnem tisku je S. napisal več tehtnih, a premalo znanih lit. študij o slov. in srbohrv. pesnikih in pisateljih, npr.: o S. Gregorčiču (Kroatische Revue 1882, 8 do 22; Politik, Prag 1882, št. 53; Prosvjeta 1894, 662–4); Fr. Prešernu (Kroatische Revue 1882, 8–22; AgTb 1905, št. 218); A. Aškercu (Politik, Prag 1893, št. 254; AgTb 1893, št. 75 pril.; Obzor 1904, 193–4; AgTb 1904, št. 155 sl.; 1905, št. 201; 1906, št. 8); Fr. Levstiku (Kroat. Revue 1882, 8–22; Vienac 1892, 540–3); Stanku Vrazu (AgZg 1880, št. 205 Festbeilage) idr. V duhovitih podlistkih je skozi dve desetletji v nem. praškem dnevniku Politik pisal o južnoslovan. kulturi (Kroatische liter. Briefe oz. Südslavische Literaturbriefe) v Stimmen aus Bosnien (do 1898) pa ocenjeval Aškerca, Gregorčiča, Levstika, Prešerna, Stritarja. — Pomembni so S-ovi prevodi slov. pesnikov v nem.: J. Stritarja (Zorin, Politik, Prag 1881, poleti, podlistek); S. Gregorčiča (Kroatische Revue 1882, 20, 22; AgTb 1893, št. 75; 1899, št. 294; Morgenblatt 1904, št. 76; KGMD 1925, 109); Fr. Levstika (Kroat. Revue 1882, 14–5; AgTb 1893, št. 224; Martin Krpan: Morgenblatt 1893, št. 224); A. Aškerca (G. Krek, Slav. Anthologie, Stuttg. 1895; Stimmen aus Bosnien 1898, št. 4, 11; G. Krek, A. Aškerc. Lb. 1899, 42, 101; AgTb 1899, št. 294; 1904, št. 155 sl.; Morgenblatt 1904, št. 155, 161, 173, 178); Fr. P rešerna (AgTb 1899, št. 294; 1905, št. 212); S. Jenka (AgTb 1899, št. 294) itd. — S. se je precej ukvarjal s filoz., kritiko in z estetiko: Ein Beitrag zur Kritik des Unverstandes (Kroat. Post 1878, št. 225); Osnova ljepote (Narodne novine 1889, št. 77, 81–2); Dr. Mahnič als Kunstkritiker (AgTb 1892, št. 236, pril. 237); S. Vraz als Kritiker (ib. št. 82 pril.); Eine kroat. Aesthetik (ib. 1904, št. 76, 79). V razpravi Kaj je lepó? (rkp. v Levčevi zapuščini, NUK št. 71/54) zagovarja zdrav realizem v umetnosti in svojo misel, da je lepo vse, kar je zdravo in kar skladno izpolnjuje svoj naravni namen. Zavrača naturalizem in Zolaja, povzdiguje S. Gregorčiča kot najbistroumnejšega slov. modreca ter odklanja Mahničev ozki program. Razprave nista kljub obljubam natisnila ne LZ in ne Sn, zato jo je S. prirejeno priključil črtici Anka v knjigi U ženskom društvu. Slike i crtice iz života. Zgb 1890 (Was ist schön? Stimmen aus Bosnien 1898, št. 8, 11, 22). — V mlajših letih je pisal tudi o šol. vprašanjih in zagovarjal enotno organizacijo srednješol. pouka v knjigah: Zur Reform unserer Gymnasien. Varaždin 1874; Zur Reform d. Gymn. als einer Universalschule. Zgb 1879 in izdal še brošuro Ein Culturhistorischer Beitrag zur orientalischen Frage. Mrb 1877. — Posegal je tudi na dramatsko (AgTb 1889, št. 292; Prosvjeta 1894, št. 18), umetnostno (AgTb 1892, št. 242; Prosvjeta 1894, št. 20, 630–3) in glasbeno (AgTb 1893, številka 271) področje na Hrvatskem. Vestno je zasledoval in ocenjeval slov. literar. prispevke ter jih s prevodi in z informativnimi članki posredoval Hrvatom in Nemcem, »da ptujcem razbistrimo krive in krivične nazore o našem duševnem življenju«. Veljal je za izredno nadarjenega, svobodomiselnega in dobrodušnega človeka, vendar brez smisla za uradniško službovanje, družinsko življenje in vsakdanje gospodarstvo. — Šifre: F. S.; Fr. S.; A(rmer) M(ann); T. — Prim.: matične knjige Rečice ob Savinji (DAS); Lilek 27–8, 34; Prijatelj, KPZS II, 460; Kersnik, ZbD III, 367–8; NE IV, 68; Zssl III, 362; Pgr. d. k. k. Gymn. zu Cilli 1862–5; Izv. kralj. real. i više gimn. varaždinske 1873, 1875; cfr., SN 1879, št. 50; F. Selak, Journalist. Erinnerungen aus Bosnien, AgTb 1904, št. 99; 1906, št. 133–4; Fruškogorac 1906, št. 16; LZ 1906, 448; Pokret 1906, št. 134; AgTb 1910, št. 293; H. Kreševljakovi, Kratak pregled hrv. knjige … Sarajevo 1912, 32; Starovaški (Fr. Žnideršič), KGMD 1925, 108–13; Morgenblatt 1930, št. 110; Levstikov zbornik. Lj. 1933, 397, 398; M. Boršnik, Aškerčeva bibliogr. Mrb 1936, 46–7, 71–83; H. Vinković, Jugosl. Literatur im Morgenblatt. Zgb 1936; D. Pejanović, Štampa Bosne i Herceg. 1850–941. Sarajevo 1949, 49, 55; S. Traljić, Vjesnik bibliotekara Hrv. 1952, 65. — Beležke in ocene o S-u: LZ 1881, 63, 386; 1882, 190, 252; 1892, 577–8; 1895, 322; 1898, 757; Rad 85 (1887), 202; Knjižna smotra 1890, št. 7 in 8; Javor 1891, št. 14; S 1893, št. 212, 250–2; Marja Boršnik, SR 1948, 111. Lc.