Slovenski biografski leksikon
Seigerschmied Jožef (Marija), apologet. in nabožni pisec, r. 21. jan. 1868 v Idriji rudn. tesar. mojstru Francu in Antoniji r. Presel, u. 25. nov. 1942 na Blejski Dobravi. V Lj. je obiskoval 1878–87 (mat. 1887) I. drž. gimn. in dokončal bogosl. (ord. 1891). Nekaj mesecev je bil kaplan v Spod. Idriji, do 1894 v Kostanjevici, 1894–901 župni upravitelj in župnik v Zaplani, do 1909 župnik v Lescah, 1909–36 v Naklem. Kot upok. se je maja 1936 preselil na Blejsko Dobravo. Nastopal je kot mož reda in odločnosti, ni ljubil široke družbe, postajal je samotarski, živeč branju in pisanju knjig. S precejšnjo izvirnostjo in spretnostjo je presajal na slov. tla ideje, ki jih je poklicno štel za važne. — Napisal je: apologetske knjige Pamet in vera. MD, Clc, I. 1901, II. 1903, III. 1907, ki so zbudile zanimanje, mu dale sloves veščega, čeprav malo enostranskega razlagalca ver. resnic; molitvenika Sveta Družina. MD, Clc 1906; Krščanska mati. MD, Clc 1913; šmarnice Marija, naša najboljša mati. Lj. 1911; nato še štiri nove šmarnične knjige 1924, 1929, 1938, 1940. Z že manjšim odmevom pa: za branje v juniju Dobri Zveličar. Lj. 1937; za marec Pojdite k Jožefu. Lj. 1939. — S-ovi spisi so brez čara osebne zavzetosti, bolj priča za svojski osebni in časovni okus kakor za osebnostno poslanstvo avtorja. — Prim.: Fr. Pokorn, Zapiski za faro Lesce, vrsta župnikov (rkp., ŠkALj); Šlebinger 161; N 1901, 52; Mih. Arko, Idrija. Gor. 1931, 246; J 1934, št. 227; Lj. škofij. list 1936, 47; 1937, 102; 1938, 34; 1939, 44; 1942, 60; S 1938, št. 34; 1942, št. 283, 287, 292; Bg 1942, 258; Dm 1942, št. 51; Slov. dom 1943, št. 177. Mkč.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine