Slovenski biografski leksikon

Schütz Franc Anton, prvi tiskar na ozemlju nekdanje Spod. Štaj., r. 4. sept. 1753 na Kor. (najbrž Clc), u. 27. marca 1809 v Mrbu. Po lastni navedbi se je tiskarstva učil 7 let, pomagal 1771 ustanoviti prvo nem. tiskarno v Lvovu, ustanovil 1788 kot lj. filialko tiskarno v Celju (morda na pobudo šol. nadzornika B. Kumerdeja, SBL I, 583–7) in jo vodil do 1791, ko je filialko kupil Fr. Jož. Jenko (SBL I, 398–9). S. je še isto l. osnoval v Celju lastno tiskarno, jo zaradi konkurence 1792 preselil v Ptuj, 1795 pa v Mrb, sedež okrožja in gimn. V Ptuju in Mrbu se je nekoliko ukvarjal tudi s knjigotrštvom in imel prvo, tod izpričano izposojevalnico knjig. — Tiskal je predvsem kurende, tiskovine za okrož. urad, periohe za gimn. pa tudi stvari lit. značaja. V Ptuju: neznanega avtorja molitvenik Hitra inu glatka pot. 1793; Volkmer, Te Deum laudamus. 1795; Maljevac, Nebeszki pasztir pogublyenu ovczu ische. 1795², pesnitev v kajkavščini. V Mrbu: Volkmer, Hvala kmetičkega stana. 1807; Breznik, Večna pratika7, ok. 1808; Enu mala besediše. 1809².

Po S-ovi smrti je tiskarno prevzel njegov pastorek Ignacij Dunšek (Dunschegg), r. ok. 1787 neznano kje, u. 29. avg. 1817 v Mrbu. Od njegovih tiskov je doslej znan samo Verdinek, Vsakdanji kruh. 1810. Po Dunšku je podjetje prešlo v roke Jožefa Janschitza (SBL I, 381). — Prim.: Kidrič, Zgod. 255; isti, ČZN 1924, 113–4; Valenčak, SN 1875, št. 194; J. Glaser, Slov. tisk 1931, 17–20 (s sliko in lit.); isti, ČZN 1933, 207–13. — Oljnato sliko hrani Pokr. muzej v Mrbu. Gr.

Glazer, Janko: Schütz, Franc Anton (1753–1809). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi551571/#slovenski-biografski-leksikon (12. december 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine