Schulz - Strasznicki, Leopold Karel, pl. (1803–1852)

Schulz-Strasznicki Leopold Karel, matematik, astronom, r. 31. marca 1803 v Krakovu (Poljska) gub. svetniku in okrožn. komisarju Leopoldu Jožefu, u. 9. jun. 1852 v Vöslauu pri Dunaju. Po končani gimn. v Krakovu je na Dunaju opravil filoz. letnika, potem študiral matem. in astronomijo (mdr. pri prof. Jožefu Jenku) na politehniki; bil je 1824–7 adjunkt na matem. in fizik. stolici na dunaj. univ., od jeseni 1827–34 definit. prof. za elementarno matem. na filoz. odd. liceja v Lj.; 1834 je odšel v Lvov, opravil doktorat, bil prof. na univ. do 1838, od tedaj pa prof. na dunaj. politehniki. — V Lj. se je za umetnost in naravoslovje vneti, duhoviti S. seznanil z vsemi izobraženejšimi Ljubljančani. Tedanji lj. licej je imel za najslabši v Avstriji, mladino pa za nadarjeno in zelo marljivo. S. je uvedel v višjo matem. svojega odličnega učenca, poznejšega matematika Franca Močnika (SBL II, 140–2), prav tako je na liceju podpiral za realne predmete nadarjenega poznejšega šolnika Mihaela Peternela (SBL II, 323–4), ki je s sošolcem Močnikom za S-a pregledoval Vegove logaritme. S. je širil višjo matem. in astronomijo z javnimi predavanji (npr. 1829) med lj. meščanstvom in v zasebnih krožkih. Zvečer je v Zvezdi postavljal zvezdogled in razlagal nebesne pojave; o njih je napisal tudi člančiča (IB 1828, 1829). — Objavil je številna matem. dela (gl. Wurzbach XXXII, 195), od teh v Lj. sestavil Elemente der reinen Mathematik, 2 knj., Dunaj, 1831, 1835.

Kot lj. prof. se je S. seznanil in sprijateljil s pesnikom Jos. E. Hilscherjem (SBL I, 319–20), zlasti pa z Mat. Čopom, ki je edinemu mogel, »kar se tiče znanosti, umetnosti in življenja, stresti svoje srce« (pismo prijatelju Socherju, ZMS 1907, 6); z ženo sta Čopu pozneje dopisovala. Iskren prijatelj je bil mdr. M. Langusu (SBL I, 614–6), gotovo je poznal tudi Prešerna. O Jakobu Zupanu je S. sodil, da je »vroče vnet za svojo domovino, kolos slovan. in oriental. jezikoslovja, bister, razsvetljen mož, vendar čudak«. — S-jev sin dr. Johann, ministr. svet. na Dunaju, je bil por. z Doro, hčerjo Fr. Hermanna-Hermannsthala (SBL I, 318–9). — Prim.: Ms 489 (8 pisem Čopu), 895 (Doroteja S.–Prijatelj), vse v NUK; Kidrič, PA 283; isti, Prešeren II, 102, 103, 118, 119–20, 121, 123, 150, 160, 274; SBL I, 99, 100, 101, 104, 320; II, 140, 323, 575; Wurzbach XXXII, 188–95; Jakscha, Oesterr. Blätter f. Lit. u. Kunst I/1844, št. 47, 371–2; Petkovšek J(ohann), LSZg 1879, št. 17–8; E. Czuber, MMK 1903, 66–9; dr. Iv. Prijatelj, ZMS 1907, 4–9, 17, 235. Smj.