Schrattenbach baron Heggenberški in Ostroviški, Sigmund Feliks (1674–1742)

Schrattenbach (Schrottenbach) Sigmund Feliks, grof, 17. lj. škof, r. 10. jan. 1674 (po Wurzbachu) v Gradcu voj. dobavitelju grofu Janezu Baltazarju in Ani r. grof. Wagensperg, u. 12. jun. 1742 v Gornjem Gradu in tam pok. Imenoval se je s polnim naslovom tudi še baron Heggenberški in Ostroviški, ker izhaja iz tiste veje S-ov, ki si je 1566 pridobila mdr. grad Ostrovico (Ojstrico, Osterwitz), deželsko sodišče in mitnico na Vranskem. — Baron Feliks S., lastnik Ostrovice od 1611, je 1635 brezobzirno ravnal z upornimi kmeti v Savinjski dolini. Pri pohodih zoper nje in pri sodnih obravnavah je z njim sodeloval sin Janez Friderik, ki je bil prvi grof in škofov ded. V družini škofovega očeta je prevladovala vnema za cerkv. službe: izmed šest sinov so bili štirje duhovniki, med njimi Wolf Hanibal, škof v Olomucu 1711–38, od 1712 kardinal in nato 7 let poslanik v Neaplju ter z bratom, lj. škofom, v stalni pisemski zvezi. Škofov nečak Sigmund Krištof se kot nadškof v Salzburgu ni dobro obnesel (Kovačič, Zgod. lavant. škofije. Mrb 1928, 304).

S. je bil 1698–701 gojenec Germanika v Rimu in tam dobil ugodne ocene. Služil je kot kanonik in nato kot stolni dekan v Salzburgu (to kanoniško mesto je obdržal do smrti in se zato tudi po pol leta mudil v Salzburgu). Ob smrti lj. škofa Viljema Leslieja (4. apr. 1727) je cesar že 14. jul. 1727 izročil upravo temporalij S-u, celotno upravo lj. škofije je le-ta prevzel 17. marca 1728, ko so v Rimu potrdili njegovo imenovanje. Trudil se je, da bi svojo službo redno in častno opravljal, kar so mu večkrat priznali. Delo mu je bistveno olajšal njegov generalni vikar J. J. Schilling (SBL III, 218–9). V S-ovi dobi so se vrstile 1730–42 vsakoletne sinode; spopolnili so kvalitetno opravo lj. stolnice; 1732 se je S. pogodil z Jan. Janečkom iz Celja, da bo le-ta poskrbel zanjo nove orgle; 1734 je S. postavil, posvetil stran. oltar sv. Družine v cerkvi sv. Petra v Lj.; dogradili so dve nadstropji semenišča, ki je zanj škof kupil nov svet od lj. mesta; zidali so obilo cerkv. stavb, ki veljajo za najlepše baročne umetnine (Šmarna gora, Komenda, Homec, Kamnik, sv. Peter in Trnovo v Lj.). S. sam je dal prezidati sev. trakt škofij. dvorca (tam je ohranjen njegov grb iz l. 1733), izdelati dragocen, 31 cm visok kelih, ki je še v rabi, ter dragocen pontifikal v pergamentu s slikami in časovno značilnim okrasom; dal je tudi kovati spominski novec z lastno reliefno podobo. — L. 1740 sta Marija Terezija in bolehni škof Jakob Maksim. grof Thun naprosila S-a, da je vizitiral in nato do svoje smrti soupravljal tudi krško škofijo. Veliko težav so mu povzročile ob tem zmede v koleg. kapitlju v kor. Strasburgu, a jih je kar spretno reševal. Slov. jezika ni znal (priznal sam v poročilu ad limina 17. aprila 1731), vendar mu je Fr. M. Paglovec (SBL II; 246–9) poklonil Evangelia in Branie v novi izdaji 1741. — V lj. javni knjižnici je S. 1742 uvedel stalno knjižničarsko službo. — Prim.: za rodbino: Gr A I Dol, fasc. 120, 127, 134; rkp. št. 88 (Schönlebnova Genealogica 653–61), oboje v DAS; Dimitz III, 407–8; Erberg, Sammlung von Portraiten; Gruden 764, 885, 889; Kidrič, Zgod. 143; Schiviz, Krain 37, 38, 148, 152, 155, 176, 189, 199; Wurzbach XXXI, 269; A. Koblar, IMK 1900, 226; M. Štrekelj, ČZN 1918, 87–9; B. Grafenauer, Boj za staro pravdo. Lj. 1944, 124–5; isti, Kmečki upori na Slov. Lj. 1962, 295–301 (z dodatno lit.); — za škofa: šenklav. mrl. knj. III, 45 (ob smrti star ok. 64 let); Gr A I Dol, fasc. 82 (zapuščina; v DAS); Protokol kapit. sej VI, 42, 164; fasc. 14/1, št. 1–15; 16/11–40; 17/22–6; 18/7; 155/10; 203/16 (KapALj); Protoc. off. episc. za l. 1727–9, 44, 121, 134; 1730–5, 112–7; 1736–43, 11–5, 56, 225, 427–34, 494, 545, 549, 597, 605, 630–1, 633, 637; zapisniki sinod 1730–41: fasc. 2/9–74; 3/1–10; 4/40–3; 5/6; 6/6; 7/3; 9/6; 12/17; 38/31–2; 39/21–2; pers. fasc. S. F. S. (ŠkALj); Cvetko I, 34; Erberg 68, 242–3; Gruden 961–2; Marn XXII, 14–5; Schiviz, Krain 191 (kraj ni pravilno naveden); Wurzbach XXXI, 269; MHK 1852, 28; 1853, 94 (slika); 1854, 32 (pogodba z mestom); J. Benkovič, IMK 1898, 68–9; V. Steska, Glasnik S. J. 1938, 185; M. Smolik, Kron 1959, 90–3. — Slika: Erberg, Sammlung von Portraiten (fotokopija v NUK, Ms 1044), št. 50 (škof). Mkč.