Schoy, Janez Jakob (1686–1733)

Schoy Janez Jakob, kipar, krščen 20. julija 1686 v Mrbu, pok. 4. apr. 1733 v Gradcu. Ded Janez st., u. 1665, je bil zelo verjetno umetnik (rodbini S. ok. 1660 priče pri porokah umetniki!). Oče Janez ml. je bil kipar, u. 1687 v Mrbu; mati Katarina Terezija se je kot vdova 1688 por. s Fr. Krištofom Reissom (SBL III, 74). — S. je obiskoval gimn. v Rušah; bržčas pod očetovim in potem očimovem vplivom se je učil doma kiparstva ter se izpopolnil pri graš. kiparju Marksu Schokotnigu iz Gornjega grada. V Celju se je S. kot »graški meščan« 11. maja 1712 por. z Ano Katarino Stembler in imel veliko družino; sin Jožef Leopold je postal kipar (graški viri). Med večjim številom pomočnikov v S-evi delavnici so bili tudi Italijani. S. je užival velik ugled, sodeč po zvezah z graš. rodbinami (botri otrok), zapuščinskih zapisih in naslovu »kipar dež. stanov in dvorne komore« (1724). Po njegovi smrti se je vdova por. z graškim kiparjem Fil. Jakobom Straubom (gl. čl.), ki je prevzel delavnico.

S. je izdelal: 1716 plastike za stebra sv. Trojice, Vordernberg, Leoben; 1718 osem oltarjev za franč. v Gradcu; ok. 1720 Pietà pred cerkvijo graške bolnišnice; 1722 Kristus, Kalvarija pri Gradcu; 1724 šest kipov za Schönberg in po naročilu dež. stanov figuralno skupino z Janezom Nepomukom, Dobelbad (danes na Dunaju); 1727 sv. Trojica, graško znamenje, in veliki oltar, Strassgang; 1728 veliki oltar, Ruše; 1730 veliki oltar Gradec, stolnica, in druga dela; 1731–3 veliki oltar, Slovenj Gradec, ž. c.; 1732 prižnica, Gradec, mest. ž. c. Opravil je še številna dela v Gradcu in drugih štaj. krajih: znamenje, Frohnleiten; Marijin kip, Modriach; 10 kamnitih plastik, Lankowitz. — Prim.: Oer, Die Grazer Domkirche 18, 26; Stegenšek, LKU 217; Thieme-Becker XXX, 272; Tomek, Kurze Gesch. d. Diözese Seckau, 200; Wastler 152–3; Seidl, Stm Zft II/1835, H. 1, 39; Drobt. 1865–6, 190; Der Kirchenschmuck. 1899, 13, 16, 22, 27; Šijanec, ZUZ 1929, 111; H. Decker, Barockplastik in den Alpenländern. 1943, 67; R. Kohlbach, Steirische Bildhauer. 1956, 179; Fr. Stele, Umetnost baroka na Slov. 1957, 18; Vrišer, ZUZ 1957, 77–8; F. Šc., (Šijanec), ELU 1960, 269; S. Vrišer, Baročno kiparstvo na slov. Štaj. 1963, 45–50, 166, 174. Všr.