Schöppl - Sonnwalden, Anton (1858–1936)

Schöppl-Sonnwalden Anton, gospodarstvenik, r. 12. jun. 1858 v Lj. namestniškemu svetniku dr. Antonu in Heleni r. Kosler, u. 30. apr. 1936 na Vrhovem pri Šentjerneju na Dol. Obiskoval je gimn. v Št. Pavlu (II.—IV. razr.) in Lj. (I. razr. 1870, V.—VIII. in mat. 1877), pravne študije pa končal v Gradcu (1881, prom. 1882). Po pripravljalni službi pri finan. prokuraturi in dež. sodišču v Lj. je prestopil v odvet. prakso in 1889–902 imel v Lj. lastno pisarno. L. 1897 je prišel v ravnateljstvo Kranj. hranilnice in 1898 kot specialist v rudarskopravnih vprašanjih postal predsednik Rud. zadruge za Kranj. in Primorsko. L. 1902 ga je Kranj. hranil. imenovala za svojega urad. ravnatelja in pravnega konzulenta. — S., sicer miren človek, a odločen Nemec, je pospeševal zavodove ponemčevalne namere. Na njegovo pobudo se je osnoval lj. šol. kuratorij za zasebne nem. šole na Kranj., prav tako je S. odločilno sodeloval pri ustanovitvi nem. gled. društva (Lb. Theaterverein) in nem. društva za podpiranje revežev (Ver. f. Armenpflege). Tem in mnogim drugim nem. društvom je Kranj. hran. po S-ovih predlogih leto za letom dajala nesorazmerno velike podpore in z njimi omogočila mdr. zidavo nem. gledališča (danes Drama) in nem. otroš. vrtca v Lj., nem. osn. šole na Jesenicah, nem. planin. koče (Maria-Theresien-Schutzütte, danes dom Planika pod Triglavom). Po sept. dogodkih 1908 je nastal naval na Kranj. hran. in ji odtegnil v pol leta 25 milijonov kron; vendar je S-u uspelo, ohraniti zavod likviden in ga okrepiti, da je dobro prestal prvo svetovno vojno in dosegel ob prevratu 1918 skoraj stanje vlog pred 1908. — Kot ravnatelj Kranj. hran. je bil S. v uprav. svetu dol. železnic in tržiške železnice, med vojno pa v uprav. svetu Vojno-kredit. zavoda za juž. vojno ozemlje. — V politiki je nastopil samo 1901, ko je bil na nem. listi izvoljen za dež. poslanca mest. skupine Kočevje—Ribnica. Pri novih volitvah 1908 ni več kandidiral, 1. januarja 1919 je stopil v pok. in se 1921 umaknil na svoj gradič Vrhovo pri Šentjerneju. Njegova pomembna geol. in mineral. zbirka je 1920 prešla v last lj. univ. S-ova knjižnica, obsegajoča ok. 1500 carniolik (starih knjig, brošur, časopisja in listin), pa je bila zaradi nerazumevanja oblasti 1937 prodana Joanneumu v Gradec in 1945 uničena (sporočilo ravn. graške univ. biblioteke), medtem ko so dvojnice, zemljevidi, zbirka grafičnih listov in rodbinski arhiv 1942 z Vrhovim vred zgoreli. — Prim.: S-ovi spomini (rkp. pri sinu, inž. Heriju S., Gracarjev turn); Šuklje I, 82, 116; isti, Sodobniki 170, 173; Zgod. slov. univ. Lj. 1929, 369; J 1936, št. 103; Kron 1936, 142 (s sliko); S 1936, št. 101; Gottscheer Kalender 1938; Trdina, ZbD VII, 413; XI, 421. Ara.