Schnurrer, Christian Friedrich (1742–1822)

Schnurrer Christian Friedrich, zgodovinar in orientalist, r. 28. okt. 1742 v Kannstadtu, u. 10. nov. 1822 v Stuttgartu. Po končanem bogosl. na univ. v Tübingenu se je 1766 izpopolnjeval v Göttingenu in se posvetil zgodovinskogramat. eksegezi star. testamenta. Študiral je še v angl. in pariških knjižnicah, v Jeni in Leipzigu pa arabščino. Vrnil se je 1770 domov, dobil od vojvode službo podguvernerja pri plem. sinovih, 1772 postal prof. na filoz. fak. v Tübingenu, 1777 vodja bogosl. vzgojne ustanove (Stift), 1806 univ. kancler; upok. je bil 1817.

S. je izdal Biogr. u. litt. Nachrichten von ehemaligen Lehrern d. hebräischen Litteratur in Tübingen. Ulm 1792: obsega dobo od Reuchlina do 30-letne vojne; Erläuterungen d. Würtembergischen Kirchen-, Reformations-u. Gelehrten-Gesch. Tübingen 1798, še danes pomembno gradivo. Le-temu kot dopolnilo je nastala knjižica Slavischer Bücherdruck in Würtemberg im 16. Jahrh. Tübingen 1799, 128 str. — S. je poznal rkpno gradivo Würtemberžana Joh. Nasta iz srede 18. st., protestantika v lastni, stuttgartski in tübinški knjižnici, v le-tej pa zlasti t. i. Slavischer Bücherdruck (rkp.: pisma, računi Ungnadovega biblij. zavoda v Urachu), ter objektivno poročal o P. Trubarju, Vergeriju idr., hkrati prinesel bibliografijo slov. in srbohrv. protest. tiskov. Ta publikacija je mejnik v raziskovanju slovstv. in kult. zgod. v dobi reformacije pri juž. Slovanih ter do Elzeja (SBL I, 156 sl.) najzanesljivejša informacija o lit. delu naših protestantov; Bibliotheca arabica. 1811, bibliografija arab. tiskov od zač. 16. st. in spisov, ki obravnavajo arab. jezik, slovstvo, vero; Orationum academicarum delectus posthumus, ed. H. E. G. Paulus, Tub. 1828, S-jevi govori (kot dekan in kancler) vsebujejo marsikatero dopolnilo k navedenim knjigam. — S. je ustanovil Tübinger gelehrte Nachrichten in jim bil 1783–93 urednik. — S-jevo zbirko južnoslovan. protestantik, obsegajočo 17 knjig, je kupil 1814 J. Kopitar; po le-tega smrti je prišla v lj. lic. knjižnico (danes NUK). — Prim.: ADB XXXII, 196–8; Kidrič, Dobrovský; isti, Zgod., kazali; Murko, Die Bedeutung d. Reformation … 1927, 138–9; H. Hermelink, Gesch. d. evang. Kirche in Württemberg, Stuttgart u. Tübingen. 1949, 249, 273. Rpl.