Schlegl, Avgust (1856–1908)

Schlegl Avgust, slikar, r. 24. avg. 1856 v Šturijah na Vipavskem industrijalcu Filipu S-u, tam u. 7. maja 1908. Bil je potomec protestant. plem. rodbine iz Šlezije; ki se je med 30-letno vojno naselila na Fužinah nad Ajdovščino. Šolal se je doma in v Gor., nato šel v slikarsko akademijo v Benetkah in po 2 letih v Florenco, kjer je odlično končal študije, potem pa se še spopolnjeval v Rimu. Vrnivši se domov, je gospodaril na očetovem domu, bil poleg tega obč. tajnik in posojilniški uradnik ter tajnik okr. boln. blagajne v Ajdovščini, tajnik ter zadnja leta župan v domači občini. Za cerkev v Dol. Trebuši je naslikal sv. Jakoba apostola, za žup. cerkev v Biljani sv. Cirila in Metoda in nekaj slik za domačo cerkev in podružnico sv. Antona na Fužinah; več portretov je v zasebni lasti na Vipavskem. Bil je med ustan. podružnice SPD in njen prvi načelnik. Govoril je angleški, francoski, italijanski, španski, nemški in več slovan. jezikov. — Prim.: Soča 1882, št. 40; 1883, št. 3; 1885, št. 37; LZ 1882, 572; S 1908, št. 107; E 1927, št. 9; J. Jurca, Industrijski početki ob Hublju; Gabršček II, 264; Istra 1935, št. 50–2. *

SCHLEGL (SCHLEGEL) Avgust, slikar in javni delavec, r. 24. avg. 1856 v Šturjah, u. 7. maja 1908 prav tam. Oče Filip, železarski mojster in industrialec, mati Marijana Fabiani iz Kobdilja. S. je potomec protestantske plemiške družine, ki se je v prvi pol. 17. stol. med tridesetletno vojno naselila na Fužinah nad Ajdovščino. Na tem kraju se je kmalu razvilo železarstvo, saj že Valvasor omenja kovačnico in livarno. 1868 so fužine prešle v roke bratov Samengo iz Trsta, 1878 pa jih je kupil Henrik Rieter, trž. trgovec in tovarnar v Palih. S. je obiskoval š. doma in v Gor., slikarstvo je študiral v Benetkah in Firencah, nato se je izpopolnjeval v Rimu. Po vrnitvi domov je prevzel očetovo gospodarstvo, zaposlen je bil kot obč. tajn. v Ajdovščini, v Šturjah pa je bil trikrat izvoljen za župana. Opravljal je tudi tajn. posle pri Hranilnici in posojilnici ter okrajni bolniški blagajni v Ajdovščini. Bil je ustanovitelj podružnice SPD in njen prvi načelnik. Obvladal je angl., franc., it., španšč. in več slovan. jezikov. Gojil je prijateljske stike z Milanom Klemenčičem (PSBL II, 63–64), s katerim sta skupaj odhajala v ajdovsko okolico in tam iskala primernih slik. motivov. Priča tega prijateljstva je npr. K-eva slika, nastala 15. okt. 1905, na kateri je upodobil S., kako stoje slika ob poti proti Gorenjam. Ta krajinski motiv je istočasno naslikal tudi S., vendar ga ni dokončal. 1905 je S. upodobil pokrajino s Kovka nad Šturjami in jo poklonil prijatelji K. Klemenčič je S. naslikal tudi na mrtvaškem odru (vse omenjene slike hrani GorMuz). S. je 1882 eno od svojih del razst. v Paternollijevi knjigarni v Gor., 19. jan. 1883 pa je Soča objavila, da je naslikal podobo sv. Jakoba apostola za c. v Dolenji Trebuši. Isti časnik je 11. sept. 1885 sporočil, da je po naročilu društva Slovenski jez za ž. c. v Biljani izdelal sliko sv. Cirila in Metoda. Za ž. c. v Šturjah je naslikal Rožnovensko Marijo, več podob tudi za p. c. sv. Antona Padovanskega na Fužinah, c. v Budanjah pa je okrasil s freskami. Ukvarjal se je tudi s portreti, ki so v zasebni lasti na Vipavskem. - S-ova slik. dela razodevajo ustvarjalca, ki ostaja v okvirih realizma in tradicije, v podobah nabožne vsebine pa je blizu likovni kulturi, ki so jo širili slik. nazarenske smeri. S. je bil javni delavec oz. umetnik širokega obzorja in mnogih zanimanj, kakršni so dajali pečat zlasti polpreteklemu obdobju naše zgod.

Prim.: Arhiv ž. c. v Šturjah (Ajdovščina); dokumentacija GorMuz in ZVNKD Gor., Nova Gor.; spominski zapis Edmunda Čibeja iz Slokarjev pri Ajdovščini z dne 8. jul. 1951 in Vena Baučerja iz Lokavca z dne 11. jul. 1951 (zapuščina Edmunda Čibeja, Lokavec); pogovor z Danilom Lokarjem dne 5. jul. 1976; LZ 1. sept. 1882, št. 9, 572; Soča 6. okt. 1882; 19. jan. 1883; 11. sept. 1885; 9. maja 1908; S 9. maja 1908; E 9. jan. 1927; Gabršček II, 264; Istra 1935, št. 50–52, 8; Veno Pilon, Na robu, Lj. 1965, 47; KL Sje I, 19, 20, 197; SBL III, 221; Sreč 1972, št. 35–36, 63; Slikar in lutkar Milan Klemenčič 1875–1957, Nova Gor. 1976, passim; GorLtk 1976, št. 3, 199–200, 202; PSBL II, 64.

M. V.