Schiffrer, Franjo (1897–1970)

Schiffrer-Navigin Franjo, operni in koncertni pevec in pevski pedagog, r. 14. jun. 1897 v Lj. učitelju Francu S-ju in Margareti r. Princ, živi v Lj. Osn. šolo, nižjo gimn. in učiteljišče (mat. 1915) je obiskoval v Lj. V l. 1915–8 se je kot vojak udeležil 1. svet. vojske in bil do 1919 vojak-prostovoljec na Koroškem. Nato je študiral visoko šolo za svetovno trgovino na Dunaju (diplom. 1922). V l. 1922–30 je bil zaposlen pri raznih bančnih in eksportnih podjetjih v domovini, v Italiji in Angliji. — Pevske študije je začel 1919 v Lj. pri Mateju Hubadu (SBL I, 357), nadaljeval pa jih je pozneje v Italiji (1926–8 glasbeni konservatorij v Bologni) pri Ricciju, Vezzaniju, Arrigoniju in pri Gidii Buccarini ter v Nemčiji (München). — Pevsko kariero je začel l. 1930. Do 1933 se je udejstvoval samo kot koncertni pevec. Koncertiral je največ v Nemčiji, pa tudi na Češkem, v Italiji, Angliji, na Škotskem, Danskem i. dr., nekaj časa z dramatično koloraturko in svojo nekdanjo učiteljico G. Buccarini. L. 1933 je sprejel angažma v operi v Teplicah-Šanovu (ČSR). Dotlej je imel naštudiran ves svoj operni repertoar v italijanščini in ga je v Italiji deloma tudi že pel, tedaj pa ga je izpopolnil z vlogami, naštudiranimi v nemščini. L. 1934–5 je bil angažiran pri potujočem opernem podjetju Deutsche Musikbühne s sedežem v Berlinu, 1935–7 je pel v operi v Rostocku, bil 1937–9 na koncertni turneji v ZDA, nato je spet deloval kot operni pevec 1939–41 v Münchenu v Drž. operi, 1941–3 v Innsbrucku, 1943–5 v Olomucu, Brnu in Pragi. L. 1945–7 je bil član lj. Opere. Po glasovni stroki je S. lirični bas (basso cantante); njegove glavne operne vloge so: Sarastro (Čarobna piščal), Osmin (Beg iz Seraja), Rocco (Fidelio), Daland (Večni mornar), deželni grof Herman (Tannhäuser), kralj Henrik (Lohengrin), Pogner (Mojstri pevci nürnberški), Mefisto (Faust), Crespel (Hoffmannove pripovedke), Gremin (Evgenij Onjegin), Fiesco (Simone Boccanegra), Ramfis (Aida) itd. — že za časa svojega šolanja se je zanimal za pevsko pedagogiko in bil pet let asistent Vezzanija in Buccarinijeve v Bologni in Münchenu. Kot samostojen pevski pedagog je deloval v Nemčiji in ZDA, v domovini pa deluje na tem področju od 1947. V l. 1947–9 je bil docent za solo petje na Glasbeni akademiji v Zgbu, od 1949 je redni prof. Akademije za glasbo v Lj. (1955–7 njen rektor). Med posebnimi področji pevske pedagogike se posveča tehničnemu vzpostavljanju napačno šolanih glasov. — Prim.: GLLj Opera 1945/6, 34 (s sliko). Alc.