Schemerl von Leytenbach, Jožef Marija (1754–1844)

Schemerl (Schemmerl) Jožef Marija, arhitekt, inženir in strokovni pisatelj, r. 26. marca 1754 v Lj., u. 28. jan. 1844 na Dunaju. Oče Jožef Anton je bil tehnični mojster, upravnik skladišč pri carin. uradu in hišni posestnik v Lj. (št. 321, zdaj Breg 16, skladišča in konjski hlev v Gradišču, zdaj Erjavčeva 1), mati Marija Katarina pl. Rebhuen, hči člana lj. zunanjega sveta. S. se je šolal na jezuitski gimn. v Lj. in se pod vplivom Gabriela Gruberja (SBL I, 268–9) začel zanimati za gradbeništvo, zlasti za hidrotehniko. L. 1777 je odšel za 2 leti na Nizozemsko in v Porenje študirat gradbo rečnih prekopov. Po vrnitvi v Lj. je nastopil službo pri direkciji za plovbo po Ljubljanici, Savi in Kolpi in bil skupno z bratom Andrejem dodeljen ravnatelju G. Gruberju. Nato je postal kameralni inženir in dež. cestni inšpektor, slednjič pa direktor pri dež. direkciji za stavbe in ceste v Lj. Medtem se je 1783 poročil s Saro Kappus pl. Pichelstein in imel z njo petero otrok. Bil je član Družbe za poljedelstvo. Pred 1799 se je preselil na Dunaj, postal nižeavstr. vladni svetnik, član dvorne komisije za prekope in rudarstvo in ravnatelj dvornega gradbenega sveta in računovodstva (zadnjič omenjen v šematizmu za l. 1840). — Po Gruberjevem odhodu (1784) je vodil 2 leti risarsko šolo za rokodelce in umetnike pri Družbi za poljedelstvo v Lj., uravnal za plovbo strugo Save in Ljubljanice, zgradil nov črnuški most, izboljšal tržaško cesto na odseku Mačkovec—Planina, izognivši se strmin in poplavnih področij, napravil zanjo novo traso od Vrhnike do Postojne, zgradil v Lj. novo klavnico po zgledu amsterdamske, se ukvarjal z načrti osuševanja Lj. barja ter adaptiral nekdanji lj. frančiškanski samostan za šolske in knjižnične namene (načrti v NUK). Slednja stavba je bila do potresa 1895 oz. do porušitve (1902) ena najizrazitejših klasističnih arhitektur v Lj. V l. 1799–803 je S. zgradil plovni prekop Dunaj—Leitha, izboljšal traso dunajske ceste v vznožju Konjiške gore in vodil zgradbo vodnega prekopa Dunaj—Schottwien. Po njegovih načrtih je bila med drugimi zgrajena palača tehn. vis. šole na Dunaju. V tisku je izdal s področja geodezije: Kurze Lehrbegriffe d. Geometric, oder praktischer Unterricht von Ausmessung und Ausrechnung der Felder in ebenen und bergichten Flächen. Zum Gebrauche der Landwirthe und Wirtschaftsbeamten (Lj.-Clc 1785); s področja gradenj cest: Ausführliche Anweisung zur Entwerfung, Erbauung u. Erhaltung dauerhafter und bequemer Strassen, 3 zv. (Dunaj 1807); s področja vodogradbeništva pa: Abhandlung über die Schiffbarmachung der Ströme (Dunaj 1788), Abhandlung über die vorzüglichste Art an Flüssen und Strömen zu bauen (Dunaj 1782, 1803²), Erfahrungen im Wasserbaue (Dunaj-Trst 1809) in Vorschläge zur Erleichterung und Erweiterung der innländischen Schiffarth und des Handels im Erbkaiserthume Oesterreich (Dunaj 1810). Kot pisatelj se kaže odličnega, široko razgledanega in na moč domiselnega strokovnjaka. Tako je n. pr. v slednjem delu razvil širokopotezen načrt za gradbo plovnega prekopa od Donave do Jadrana. — Leta 1808 je bil odlikovan z Leopoldovim redom, bil 1811 nobilitiran z vzdevkom von Leytenbach, postal izredni svetnik dunajske akademije upodabljajočih umetnosti, častni član akademije lepih umetnosti v Benetkah, lj. Filharmonične družbe in KD ter od 1825 kranjski deželan. — Prim.: šenklavške matice v Lj.; konskripcijski akti iz l. 1754, KapALj fasc. 177, št. 3; Vl. Fabjančič, Knjiga hiš IV, MALj; DAS, Najnovejši stanovski arhiv F I — 4, 5, 6 de 1820–1840 in fasc. 44, lit. S, št. 159; gimn. izvestja in šematizmi; Meyer, Conv.-Lex. 2. Abt., Bd. VII, 611; Nagler, Künstlerlex. XV, 181; Wurzbach XXIX, 195–7; Thieme-Becker XXX, 23; Siebmacher, Wappenbuch IV/2, 17, tab. 46; Pohlin 48; LN 1800, št. 16; Annalen f. Literatur u. Kunst 1803, št. 63, 504; Hoff III, 144; Costa, Reiseerinnerungen 22; MHK 1843, 10; ib. 1847, 60; ib. 1848, 10; ib. 1861, 69; Radics, LMS 1880, 49; Dzimski, Lb. u. seine Umgebung 70; Dimitz IV/2, 180, 223, 239; Schiviz, Krain 164; I. Vrhovnik. Trnovska župnija, 287; Fr. Stelè, Projekt univ. biblioteke v Lj. 1933, 43–7; H. Uhliř, Historiat osuševalnih del na Lj. barju, 8–9; Rafael Ogrin, Kron 1959, 74–6; poročilo Nacionalne biblioteke (dr. F. Rennhofer) na Dunaju 29. jul. 1959, Zl. 295/59. Stl. + Gpn.