Schaubach, Franc (1881–1954)

Schaubach Franc, pravnik, javni in narodni delavec, r. 3. dec. 1881 v Draščah, obč. Straja ves v Ziljski dolini, u. 6. avg. 1954 v Črnomlju. Osnovno šolo je obiskoval v Gorjah v Zilj. dol., gimn. dovršil v Beljaku (1901), študiral pravo na dun. vseučilišču (1902–6, prom. 1908); ker je napravil 1. drž. izpit z odliko, je prejemal do konca študija Dvořakovo štipendijo. Kot pravni praktikant in avskultant je delal sodno prakso pri kor. sodiščih, nazadnje v Clcu in opravil 1910 sodniški izpit. Kot zavednega Slovenca ga je avstr. justična uprava pri vsaki priložnosti zapostavljala in ga vzlic odlični kvalifikaciji ni hotela namestiti na Kor. Z dekretom viš. dež. sodišča v Gradcu je bil okt. 1910 imenovan preko sistemizacije za sodnika sodišča v Črnomlju, kjer je za časa prve svetovne vojne opravljal posle sodnega predstojnika. Jun. 1920 ga je ministr. za pravosodje v Bgdu imenovalo za sodnega svetnika okrož. sod. v Mrbu. Febr. 1927 je bil imenovan za velikega župana mrb oblasti, te dolžnosti je bil kot zadnji veliki župan mrb oblasti razrešen konec okt. 1929 in imenovan za okrož. inšpektorja v Mrbu. Ko je bil inšpektorat nov. 1931 ukinjen, je stopil v pokoj.

Kot visokošolec je S. dopisoval v Mir, pripadal je nar. revolucionarni mladini in nastopal kot govornik na zborovanjih. Na rojstni dan avstr. cesarja l. 1904 je odstranil s cerkvenega zvonika v Gorjah nem. in razobesil slov. zastavo, v cerkvi pa med čitanjem nem. odloka oblasti v nem. jeziku trikrat zaklical »slovensko prebrati!«, zato ga je nemškutarski učitelj Lorene Fister v Gorjah ovadil in prišel je pri sodišču v Podkloštru v preiskavo zaradi motenja vere. Villacher Zg. in Freie Stimmen sta poročala, da je izobesil na zvoniku rusko zastavo. L. 1905 je ustanovil izobraževalno društvo Zilja v Zahomcu v Zilj. dol.; le-to je delovalo do l. 1941. Med prvo svetovno vojno je kot predstojnik sodišča v Črnomlju kljub strogim navodilom avstr. oblasti rešil vse denarne naložbe mladoletnih otrok s tem, da jih ni obrnil v avstr. vojno posojilo. Po prevratu 1918 je bil izvoljen za podpredsed. Nar. sveta v Črnomlju. Belokranjci pa so ga poslali kot svojega zastopnika v začasno predstavništvo v Bgd. Stavil se je na voljo Nar. svetu v Borovljah (1919–20) in sodeloval kot pravni referent in govornik na zborovanjih na Kor. Kot veliki župan se je trudil za izgradnjo slov. samouprave. Posebej je omeniti, da je sodeloval pri sestavi Viničarskega reda za mrb oblast in pri debati o njem v Oblastni skupščini Sje ter ga je kot veliki župan potrdil. Vin. red je pomenil v takratnih neurejenih viničarskih razmerah za viničarje važno soc. pridobitev. Ko je marca 1932 začel v Mrbu z advokaturo, ga je Viničarska zveza izvolila za svojega pravnega zastopnika in je zastopal viničarje do aprila 1941 brezplačno. Kot veliki župan, okrožni inšpektor in kot senator je izposloval podpore za kulturnoprosvetne potrebe kor. Slovencev in rento materi padlega kor. borca, poročnika Ulrika Maliča. Pripadal je SLS, toda strankarsko ni izstopal. Kot odličnega pravnika in javnega delavca so ga cenili tudi njegovi polit. nasprotniki, ker je bil dosledno pravičen in korekten. Imenovan je bil za banskega svetnika in trikrat izvoljen za senatorja (1938–41). Kot senator se je v senatu zavzemal za sanacijo slov. zadružništva, opravljal je funkcije pri raznih gospodarskih in zadružnih podjetjih, tako je bil vodja podružnice Zadr. zveze za Štaj. in predsednik nadzorstva Banovinske hranilnice v Mrbu ter pomagal pri sanaciji mrb čevljarske zadruge itd. Aprila 1941 je pred nacisti pribežal v Črnomelj, njegovega edinega sina Leona so Nemci v dec. 1941 ustrelili v Čačku kot talca. — Prim.: arhiv Advokatske zbornice v Lj.; podatki hčerke Hilde; spis o upokojitvi P 75283; IS 1927, št. 11; S 1927, št. 52 (s sliko); SGp 1927, št. 10; Kor. S 1927, št. 23; S 1938, št. 13 (s sliko). Flr.