Schaffer, Adolf (1840–1905)

Schaffer Adolf, politik, r. 5. jan. 1840 v Bregenzu, u. 24. jan. 1905 v Lj. Z 9 leti se je s starši (oče je bil višji vojaški uradnik po rodu s Kranjskega) preselil v Lj., kjer je končal gimn. in nato pravo na Dunaju. Po promociji 1863 se je vrnil v Lj., bil več let odv. pripravnik, zaradi šibkega zdravja in ugodnih gmotnih razmer pa je ostal zasebnik in se je posvetil politiki. L. 1871 je bil izvoljen za tajnika pri nem.-liberalnem Konstitutioneller Verein, kjer je večkrat nastopal s predavanji. Od l. 1871–83 je bil član mestnega sveta lj. in sodeloval zlasti ves čas v šol. odseku. Na njegov predlog je poslal mestni svet 1875 peticijo ministrstvu, naj ne sankcionira dež. zakona o uvedbi slov. učnega jezika na lj. realki: zakon res ni bil potrjen. Tudi po slov. zmagi l. 1882 je ostal med 13 Nemci v mestnem svetu; ostro je nastopil proti Hribarjevemu (SBL I, 353–4) predlogu za uvedbo slov. uradnega jezika na lj. magistratu in vložil protest, ko je bil predlog ob abstinenci Nemcev sprejet.

L. 1873 je bil po hudem boju v Lj. izvoljen v drž. zbor in že prvo leto v delegacije, kjer je bil član fin. odseka. V drž. zboru je sodeloval v petic. in narodnogospod. odseku, se zanimal zlasti za fin. in davčna vprašanja in se potegoval za dolenjsko železnico. Sprva je bil član Naprednega kluba, ko je ta šel v opozicijo, je z ostalimi kranjskimi Nemci prestopil v Klub levice, kjer so ga izvolili za tajnika. Pri volitvah 1879 zaradi bolehnosti ni več kandidiral.

Že l. 1877 je težko obolel in bival več mesecev v Egiptu in v Italiji. Vendar je bil to leto po trgov. in obrtni zbornici izvoljen v dež. zbor kranjski in nato po vsem zboru v dež. odbor. Po razpustu 1883 S. ni bil vnovič izvoljen in šele 1889 je prišel kot zastopnik veleposestva zopet v dež. zbor in odbor, kjer je ostal do svoje smrti. Od l. 1895 je bil tudi član dež. šol. sveta.

S. je bil po smrti dr. Jož. Suppana skupaj z Jož. bar. Schweglom vodja nem. stranke na Kranjskem in izrazit nem. liberalec. Široko izobražen, odličen govornik in debater ter zlasti dober poznavalec dež. gospodarstva, je imel velik vpliv in uspešno nastopal za korist dežele in njenih prebivalcev. Spočetka hud nacionalist, je bil kasneje koncilianten in lojalen nasprotnik in zlasti v dobi nem.-liber, zveze so mu mlajši v nem. stranki očitali preveliko popustljivost proti slov. liberalcem. Udejstvoval se je v vseh lj. nem. društvih, dve desetletji vodil intendanco nem. gledališča in bil od l. 1888 član ravnateljstva Kranjske hranilnice. — Prim.: Hribar I, 344; III, 33; Pfeifer, Die Landtagsabgeordneten d. Herzogtums Krain, 26, 32, 35, 40; Šuklje, Sodobniki 108; LZg 1905, št. 20; S 1905, št. 19; SN 1905, št. 19; SU 1905, 39; DKK 1906, št. 97 (s sliko). S. K.