Sax, Hinko (1872–1962)

Sax Hinko, tiskarnar in knjigarnar, r. 4. jun. 1872 v Medvodah blagajniku tvrdke Leykam-Josefsthal, obiskoval osn. šolo v Preski in Lj., tu (1885) tudi 1. razred gimn. Za stavca in tiskarskega strojnika se je izučil v Nar. tiskarni, pozneje prepotoval Nemčijo, bil dalje časa zaposlen na Dunaju in v Brnu, konec devetdesetih let v Hribarjevi tiskarni v Celju. L. 1900 je pomagal ustanoviti tiskarno v Kamniku Antonu Slatnarju, s katerim pa se je 1910 razšel; ustanovil je nato lastno tiskarno v Idriji in ji priključil še knjigarno. Ko je pod Italijo slov. tiskarna v Idriji postala nemogoča, jo je 1925 preselil v Mrb, kjer je obenem kupil papirnico, ki je do takrat bila v nem. rokah (R. Gaisser) in je imela tudi koncesijo za prodajo časopisja. Po prihodu Nemcev je bil izseljen v Srbijo, tiskarno pa so združili s Podravsko tiskarno v skupen obrat pod imenom Druckerei Sax. Z nacionalizacijo v začetku decembra 1946 je tiskarna prenehala. Nekoliko pozneje je bila ukinjena tudi papirnica, z odjavo koncesije za prodajo časopisja jeseni 1956 je podjetje bilo v celoti likvidirano. V Kamniku je S. aktivno sodeloval pri tiskanju raznih pomembnih knjig, zlasti naše moderne, ki jih je dal tam tiskati Schwentner; razen tega je bil izdajatelj in odgovorni urednik Našega lista (1905–9) in Kamničana (1905–7). Njegova samostojna tiskarna se je ukvarjala predvsem z merkantilnim tiskom, vendar je tiskala tudi večje stvari, med drugim v Idriji Izvestje realke 1911–6 in Bevkovega Tatiča, v Mrbu Sokolski vestnik župe v Mrbu 1926/7 in obsežen cenik železnine 1939. Posebna svetlotiskarna, ki jo je S. ustanovil v Mrbu 1929 v družbi s F. Kolmanom (Heliosax & Kolofot) je tiskala predvsem razglednice. — Prim.: Spominski zbornik Sje 1939, 244, 261, 671, 672; Kamniški zbornik II (1956), 234–40. Gr.

SAX Hinko, tiskarnar in knjigarnar, r. 4. jun. 1872 v Medvodah, u. 28. apr. 1962 v Mrbu. S. je obiskoval osn. š. v Preski in Lj., tu (1885) tudi 1. raz. gimn. Za stavca in tiskarskega strojnika se je izučil v Nar. tiskarni v Lj., kasneje je prepotoval Nemčijo, bil dalj časa zaposlen na Dunaju in v Brnu, konec devetdesetih let v Hribarjevi tiskarni v Celju. 1900 je pomagal ustanoviti tiskarno v Kamniku Ant. Slatnarju, s katerim pa se je 1910 razšel. Nato je ustanovil lastno tiskarno v Idriji in ji priključil še knjigarno. Ko je pod It. slov. tiskarna v Idriji postala nemogoča, jo je 1925 preselil v Mrb., kjer je obenem kupil papirnico s prodajo časopisov. Po prihodu Nem. je bil izseljen v Srbijo, tiskarno pa so združili s Podravsko tiskarno v skupen obrat pod imenom Druckerei Sax. Z nacionalizacijo v začetku dec. 1946 je tiskarna prenehala. V Kamniku je S. aktivno sodeloval pri tiskanju raznih pomembnih knjig, zlasti slov. moderne, ki jih je dajal tam iskati Schwentner; razen tega je bil izdajatelj in odg. ur. Našega lista (1905–09) in Kamničana (1905–07). Njegova samostojna tiskarna se je ukvarjala predvsem s trgovskim tiskom, vendar je tiskala tudi večje stvari, med drugim v Idriji Izvestje realke 1911–16 in Bevkovega Tatiča, v Mrbu Sokolski vestnik župe v Mrbu 1926–27 in obsežen cenik železnine 1939. Posebna svetlotiskarna, ki jo je S. ustanovil v Mrbu 1929 v družbi s F. Kolmanom (Heliosax & Kolofot), je tiskala predvsem razglednice. Za Primorsko je posebno važno njegovo petnajstletno delovanje v Idriji, bodisi pod Avstrijo bodisi pod Italijo, čeprav so za idrijski tisk skrbele tudi druge tiskarne, je zlasti precej zanimivega drobnega tiska v letih 1911–25 oskrbel S., ki je izdal tudi večje število idrijskih razglednic; med drugim je 1921 natisnil tudi brošuro Citati iz Marx-Engelsovega Komunističnega manifesta.

Prim.: SBL III, 210 (Gr.) in tam nav. liter. (ta članek je po njem posnet).

Pšč