Savinec, Andrej (okoli 1550–po 1595)

Savinec Andrej, protestantski književnik, r. ok. 1550 v Lj., u. neznano kdaj in kje. V Lj. je obiskoval stanovsko šolo in po Trubarjevem nasvetu šel študirat teologijo na tübinško univerzo. Imatrikuliran je bil 29. maja 1568 hkrati s Trubarjevim sinom Primožem, z Goričanoma Jurijem Ševom in Danijelom Vrabcem ter Ljubljančanom Lovrencom Engelshauserjem. Tu se je družil tudi z Jurijem Dalmatinom (SBL I, 116–24) ter mu pomagal »pregledati in popraviti« prevod Pentatevha; prav tako je pomagal Trubarju »pri prepisovanju in popravljanju« novega testamenta. Ker zaradi pomanjkanja ni mogel dalj študirati, je prosil 10. jan. 1572 kranjske deželne stanove za službo, a Trubar je predlagal, naj bi ga podprli z 20–30 gld. Dobil ni ne podpore ne službe v domovini; zato si je po Trubarjevem nasvetu in pač tudi z njegovim priporočilom poiskal službo na Nemškem. Pred 18. nov. 1579 je postal diakon (pomožni pridigar) v Škocijanu pri Turjaku; tedaj so mu določili deželni stanovi 45 gld letne plače. Leta 1580 je podpisal Formulo concordiae, a naslednje leto je bil v revizijski komisiji za pregled Dalmatinove Biblije; prepisoval jo je na čista in za to dobil 30 gld nagrade. Leta 1585, ko je dobil škocijansko faro Dalmatin, je S. ostal tam za vikarja in dobival tretjino dohodkov.

S. je priredil za tisk Luter-Trubarjevo Hišno postilo (1595). Pri tem je vnesel v Trubarjev jezik svoje (gorenjske oz. lj.) posebnosti. Poznal je dobro Dalmatinovo Biblijo, a je bil slab slovničar, ker je zmešal Trubarjev pravopis z Dalmatinovim. Hišni postili je napisal tudi slov. predgovor, v katerem se imenuje Trubarjev »stari discipulus ali mlajši«. Ker je po Dalmatinovi smrti 1589 dobil škocijansko faro Benedikt Pyroter, je S. še naprej bil tam le vikar; 1595 se je podpisal kot škocijanski »cerkovni služabnik«. — Prim.: Elze, Universität Tübingen 69; isti, Trubers Briefe 503–8, 510, 512–4; isti, Prediger JGGPÖ 1900, 188; W. Šmid, Über Entstehung u. Herausgabe der Bibel Dalmatins, MMK 1904, 91, 95, 102, 114; Hermelink, Die Matrikeln d. Universität Tübingen 480; Ramovš, Delo revizije za Dalm. biblijo, ČJKZ 1918, 132; Rupel, Slov. proti pisci XL, 249; isti, P. Trubar in Formula concordiae, Drugi Trub. zbornik 76. Rpl.