Saria, Balduin (1893–1974)

Saria Balduin, klasični zgodovinar, arheolog in numizmatik, r. 5. jun. 1893 nem. mešč. staršem v Ptuju, živi v Münchenu. Obiskoval je osnov. šolo in gimn. (mat. 1912) v Ptuju, študiral na dunajski univ. s prekinitvijo med prvo svetovno vojno in doktoriral 1921 iz prazgodovinske in klasične arheologije. L. 1920–1 je bil knjižničar dunaj. arheološko-epigrafskega seminarja, 1922–6 vodja prazgodovinskega, rimskega in numizmatičnega oddelka NM v Bgdu; najprej kot asistent, od 1925 pa kot docent univerze v Bgdu, 1926–37 izred., 1937–42 red. prof. za staro zgod., klasično arheologijo in numizmatiko na univ. v Lj., 1942–5 prof. za staro zgodovino jugovzh. Evrope na univ. v Gradcu in nato po upokojitvi znanstveni sodelavec Südost-Instituta in soizdajatelj Südost-Forschungen v Münchenu.

Raziskoval je antično preteklost Jsle, zlasti Sje, organiziral arheološki seminar na univ. v Lj. in objavljal v slov., hrv., srb., italij., madžarskih, avstrijskih in nem. časopisih gradivo, razprave in poročila epigrafske, arheološke, numizmatične, versko-, vojaško-, umetnostno- in kulturnozgodovinske vsebine krajevnega in pokrajinskega značaja. Sodeloval je pri arheološkem raziskovanju Modriča na Pohorju, vodil izkopavanja antičnega naselja Stobi v Makedoniji (Glasnik Skopskog Nauč. Društva 1925, 1929, 1932; Starinar 1924/5; Jahresh. 1933, 1940; Arch. Anz. 1938), gradišča pri Vel. Malencih (GMDS 1929, 1930; Starinar 1928), rimskega vodovoda za Neviodunum (GMDS 1931; Serta Hoffilleriana 1940), izkopaval in kritično spremljal arheološke najdbe v Poetoviju (Blätter z. Gesch. u. Heimatkunde d. Alpenländer 1914; Starinar 1922; ČZN 1933, 1937; ZUZ 1933; Germania 1935; Car. 1950; ZfthVSt 1953), vrednotil socialno opredeljenost rimske Emone (GMDS 1930, 1931, 1932, 1933, 1941; Pannonia 1935; Kron 1938, 1939; Laureae Aquincenses 1938; Car. 1942) in z epigrafskimi dognanji širil poznanje Praetorija Latobicorum (Mitt. d. Ver. klass. Phil. Wien 1929), Celeje (ČZN 1935, Jahresh. d. österr. arch. Inst. 1952) ali Šmartnega na Pohorju. Poročal o faksimilirani izdaji dela Catechismus 1551 pri Ak. zal. 1935 v članku Trubarov katekizmuš (Düsevni liszt 1936, 58–9). V Pauly-Wissowa-Krollovi Realenciklopedie d. Klass. Altertumswissenschaft je objavil vrsto dognanih antičnih podob naših krajev (Nauportus, Neviodunum, Ocra, Poetovio itd.) in pokrajin (Dalmacija v pozni antiki) in prav tako v Stanojevićevi NE, za katero je prispeval tudi prvi pregled jsl muzejev, in pa v Enciclopedia dell'arte. Razvidu klasičnega arheološkega gradiva in dela v Jsli je sledila vrsta razprav in delovnih poročil (XVI. Ber. d. Röm. Germ. Komm. 1926; Num. Zft Wien 1927; Slav. Rundschau 1930), ki so obveščale zlasti nem. zgodovinopisje o jsl prazgodovinskih, zgodnjesrednjeveških in numizmatičnih dognanjih ter obratno naše o sorodnih tujih, ki so se tikala Jsle in Sje (ČZN 1925; GMDS 1926/7; 1932; Präh. Zft 1931; Jugosl. istoriski časopis 1935; Germania 1942; Südost-Forschungen 1954). Epigrafska raziskovanja je strnil v sodelovanju z V. Hoffillerjem v Antike Inschriften aus Jugoslawien (I. Noricum und Pannonia Superior, Zgb 1938), topografska pa v Archaologische Karte von Jugoslawien: Blatt Ptuj (Bgd-Zgb 1936) in z J. Klemencom v Archäologische Karte von Jugoslawien: Blatt Rogatec (Zgb 1939), za katere je bil eden poglavitnih pobudnikov. Numizmatična dognanja je podal zlasti v numizmatičnem delu Vodnika po zbirkah NM v Lj. (1931) in v poročilu o razvoju starega srbskega denarstva (Südost-Forschungen 1954). V pokrajinskih razpravah je posebno obravnaval zlasti Mitrov kult v Podonavju (Starinar 1932; Mitt. d. Ver. klass. Phil. 1927), ki ga je začel z disertacijo Zur Geschichte des Mithrischen Kultbildes, nadalje poznoantične utrdbe na Slovenskem (Studi Bizantini o Neoellenici 1938; GMDS 1939), Norik in Panonijo (Historia 1950), zveze Rima z jugovzh. Evropo (Südost-Forschungen 1953) in pripravil prvi znanstveno dognan oris Sje v starem veku (GJPD 1931). Vzporedno s strokovnim gradivom je spremljal tudi preteklo ljudsko kulturo na Dolenjskem (Et 1938) in v okolici Ptuja (Et 1933), od koder je opozoril tudi na slovniško delo A. Krempla (Südost-Forschungen 1946–52), in pa etnično preteklost evropskega Jugovzhoda (Volkswart 1933; Gesch. d. südostdeut. Volksgruppen, Würzburg 1954). — V svojih delih je povezal dotlej pretežno na Severno Italijo in Srednjo Evropo orientirano antično zgodovino Sje tudi z evropskim Jugovzhodom. — Prim.: M. Kos, NE IV, 35; J 1941, št. 203; 1943, št. 147, 249; S 1943, št. 254; SN 1943, št. 150; A. Betz, Balduin S. zum 60. Geburtstag, Anz. f. d. Altertumwiss. 1953. Baš