Samsa, Mara (1906–1959)

Samsa Mara, učiteljica, novinarka in pisateljica, r. 5. nov. 1906 v Trstu pristaniškemu delavcu, u. 13. avg. 1959 v zdravilišču Golnik, pokopana v grobnici partizanov na Kontovelu nad Trstom. Mati ji je u. dveletni, oče med prvo vojsko v italij. ujetništvu. Šolala se je na šoli DCM v Trstu (1913–9), v Lichtenthurnovem zavodu v Lj. (tretji razred mešč. šole) in na učiteljišču v Tolminu (1921–5), opravila maturo v Vidmu 1925, dodatno maturo pa v Mrbu (1929). Najprej je učiteljevala na Planini pri Vipavi, od koder so jo že po dveh mesecih kazensko premestili v Kačjo vas pri Postojni, tam pa po nekaj mesecih odpustili. Odšla je ilegalno v Jslo in učiteljevala do druge svetovne vojske na Rakeku, pri Sv. Duhu na Blokah (zdaj Krajič), v Izlakah pri Zagorju in v Vojniku pri Celju. Že kot učiteljiščnica (1926) je prosvetno delala po okoliških vaseh, kot učiteljica pa delovala pri Sokolu, pri Zvezi primorskih emigrantov, pri DCM in drugod. Ob napadu na Jslo je skupaj s sinom odšla v Soško legijo, ob razpadu pa se vrnila v Vojnik, kjer so jo Nemci takoj zaprli in preko celjskega in mrb zapora odgnali v Srbijo. Iz Srbije je pobegnila v Lj. in tu že poleti 1941 stopila v vrste OF. Delala je zlasti med učitelji in emigranti. Dec. 1942 so jo belogardisti aretirali. Odposlali so jo v taborišče Gonars, od tod pa kazensko na Rab. Ob kapitulaciji Italije je z Rabsko brigado preko Mašuna odšla na Primorsko, kjer je na PNOO za Slov. Primorje bila pokrajinska šolska nadzornica za večerne tečaje. Bila je tudi članica pokrajin. odbora SPŽZ. 1944 je odšla po nalogu PNOO za Slov. Primorje organizirat večerne tečaje v Trst, kjer so jo aretirali, a je pobegnila iz zloglasne mučilnice v vili Bellosguardo. Že med vojsko je zbolela in se po vojski dve leti zdravila — bila je vojaška vojna invalidka — nato pa se naselila v Trstu, kjer je najprej delala v uredništvu LdTd, potem pa v uredništvu PDk (do 1951). Kasneje je tri leta, dokler ni ponovno zbolela, spet učiteljevala v Plavjah in v Dolini pri Trstu in se poleg tega posvečala publicistiki in pisateljevanju. Bila je nekaj let članica GO OF, GO ASIŽZ, GO invalidov NOB za STO in članica GO tržaške Prosvetne zveze. — Dom in Ciril-Metodova šola sta jo vzgojila odločno narodno zavedno in 1941 jo je v vrste OF in kmalu potem tudi v vrste KP privedla predvsem njena goreča in borbena narodna zavest. — Že pred vojsko je pošiljala prispevke zgb emigrantskemu listu Istri, med vojsko in po vojski pa ni samo pisala, ampak bila tudi ognjevita ljudska govornica. Med vojsko je pisala v Partizanski dnevnik, v Sko in v Pionirja, uredila Slovensko besedo, berilo za večerne tečaje, napisala priročnik za zemljepis Sje in s Henrikom Zdešarjem urejala Mladi rod itd. Po vojski je v LdTd objavljal zlasti reportaže, v PDk kulturne in politične članke ter dve daljši razpravi o bazoviškem in Tomažičevem procesu, urejala žen. stran tega lista in (1958, št. 261) priobčila avtobiograf. članek Mara Samsa ob izidu svoje prve knjige. Ustanovila je in eno leto urejala tržaški mladinski list Galeb, pisala v Razgl, Bore, KolOFS, DEn, Glas mladih, NŽ, Kmečko ženo itd. in se ob resoluciji Informbiroja 1948 tudi publicistično odločno postavila na stran KPJ. Izdala je zbirko novel Trst je klical (Trst 1958). — Prim.: A. Budal, PDk 1958, št. 279; M(eta) S(ever), NŽ 1958, 322; Delo 1959, št. 104; PDk 1959, št. 194 (s sliko), 195; Slov. Jadran 1959, št. 33 (s sliko); Fr. Bevk, NRazgl 1959, 281; NŽ 1959, 282; osebni podatki. Msr.

SAMSA Mara, učiteljica, pisateljica in časnikarka, r. 5. nov. 1906 v Trstu, u. 13. avg. 1959 v zdravilišču Golnik na Gorenj., pokopana v grobnici part. na Kontovelu nad Trstom. Oče Ivan iz Košane, pristaniški delavec (Splošna skladišča), umrl med prvo svet. vojno v it. ujetništvu; mati ji je umrla, ko je imela dve leti; ko je začela hoditi v šolo, se oče poročil z materino sestro, a je umrla že po desetih mesecih. Tako je živela pri materini drugi sestri Karli, por. z Emilom Petričem, ki ji je zagrenila vsa mlada leta. Na Ciril-Metodovi šoli na Acquedottu in potem pri Sv. Jakobu v Trstu je dovršila osn. š. in dva razr. meščanske, ker pa so se Petričevi 1920 preselili v Vipavo, so jo poslali v 3. razr. mešč. š. v Lichtenthurnov zavod v Lj. Na učit. je bila v Tolminu (1921–25), maturirala pa v Vidmu. Aktivno je delala v dijaški organizaciji in hodila na vasi učit igre po prosv. društvih. Učila je v Planini pri Rakeku, po dveh mesecih so jo kazensko prestavili v Kačjo vas pri Postojni, po štirih mesecih pa odpustili. Izselila se je na Rakek in dobila službo v Planini pri Rakeku (posredoval Jos. Ribičič, njen učitelj). Krajši čas je učila pri Sv. Duhu na Blokah (zdaj Krajič), nato v Izlakah pri Zagorju, napravila 1929 dodatno maturo v Mrbu), nato v Vojniku pri Celju. Z mladino je prirejala dramske nastope, delovala pri Sokolu, pri Zvezi prim. emigrantov, pri podružnici CMD, pisala v zgb. emigrantski list Istra idr. Ob napadu na Jslo je odšla s sinom Bogomirom (gl. čl.) v Soško legijo, po razsulu v Karlovcu se je vrnila v Vojnik, kjer so jo gestapovci takoj zaprli in poslali v Srbijo. Skrivaj se je vrnila v Lj. in se začasno zaposlila pri nekih vinskih trgovcih iz Čedada. Že poleti 1941 se je pridružila OF, pozneje še KPS, delala predvsem v t. i. »učiteljski grupi«, odšla dvakrat v Vipavo organizirat, 21. dec. 1942 pa so jo aretirali in poslali v taborišče Gonars, od tod kazensko na Rab. Po kapitulaciji It. je z Rabsko brigado prišla do Mašuna in na Prim. Tu je bila na PNOO za Slov. Prim. pokraj. šol. nadz. za večerne tečaje. 25. febr. 1944 so jo poslali v Trst organizirat večerne tečaje, a že 7. mar. so jo aretirali Collottijevi agenti in zaprli v zloglasni vili Bellosguardo, od koder pa je pobegnila. Bolehala je na pljučih in zdravje se ji je tako poslabšalo, da se je morala zateči v bolnišnico Franjo. Po koncu vojne se je vrnila v Trst in se dve leti zdravila v tuberkuloznem dispanzerju v Gor., v bolnišnici v Lj. in v zdravilišču na Golniku. 1947 je ozdravela in delala v ured. LdTd, potem PDk do 1951, ko se je za tri leta vrnila v šolo v Plavjah in Dolini. Spet je zbolela in se zdravila na Golniku, kjer je umrla. - S. je med vojno sodelovala v Part. dnevniku, Slovenki in Pionirju, uredila je Slovensko berilo, berilo za večerne tečaje, napisala priročnik Zemljepis Sje in s Hen. Zdešarjem urejala Mladi rod. Po vojni je v LdTd objavljala reportaže, v PDk kult. in polit. članke ter dve daljši razpravi o I. in II. trž. procesu, urejala je tudi žen. stran. Pisala je še v Razgl, Bore, KolOFS in JKol, DEn, Glas mladih, NŽ, Kmeč. ženo, ustanovila in eno leto urejala trž. mlad. list Galeb (okt. 1954). - Kot pisateljica je izdaja knjigo 13 črtic in novel Trst je klical (ZTT 1958). Največ jih je zajela iz svojega življenja, ali pa je bila sama na ta ali oni način soudeležena pri opisanih dogodkih. Zgodbe so zgrajene moderno, pisateljici ne gre za bogato zunanje dogajanje, ampak za duševno odzivanje ob različnih trenutkih življenja. Neprisiljeno prehaja iz sedanjosti v preteklost, kar ji nudi priliko za nova razmišljanja in sklepanja. Prav ta ženska psihologija je zanimiva in dragocena. Uvod v knjigo je napisal VI. Bartol. - Po Mari Samsi se imenuje osn. š. pri Dom ju (Trst).

Prim.: Erna Mauser, S. M., SBL III, 198–99 in tam nav. liter.; Z. Jelinčič, M. Samsa borka in pisateljica, JKol 1960; Jevnikar, Zain. literatura, M(Trst) 1968, 37; Domjo, osnovna šola Mara Samsa, Trst 1982: v knjigi je več njenih slik in dva sestavka o njej: J. Koren, M. Samsa - Življenje, delo in boj; Jasna Rauber, M. Samsa v ogledalu svojih junakinj; M. Jevnikar, Rojstne hiše naših velikih mož na Tržaškem: Pisateljica M. S., KolGMD 1985, 108–09.

Jem.