Slovenski biografski leksikon

Samhaber Edvard, prepesnjevalec Prešernovih pesmi, r. 26. dec. 1846 v Freistadtu na Gor. Avstr., u. 27. marca 1927 v Linzu. Oče mu je bil uradnik finančne straže, mati iz trgovske hiše; preživel je zelo bridko mladost. Po končani gimn. v Kremsmünstru je bil novinec pri benediktincih v Melku (1865–8), nato je študiral na Dunaju filozofijo in kot profesor služboval v Freistadtu (1872–8), v Lj. na učiteljišču (1878–88) in v Linzu; tu je bil ravnatelj žen. učiteljišča ter 1903 upokojen; za svoje lit. delo je 1921 dobil častni doktorat graške univerze. — Zbrano delo (5 knjig 1909–10) obsega izvirno liriko, prepesnitve nem. junaških epov (Nibelungen, Walfrida), liriko Walterja v. d. Vogelweide, pripovedne idile na osnovi nem. otroških pravljic ter izvirne in prirejene drame. Užival je ugled tenkočutnega in oblikovno dovršenega pesnika novejše klasično-romantične smeri. Njegova dramatika je bila pod vplivom starega dun. Burgtheatra. Lj. doba je bila za S-ja najsrečnejša, ker je tačas ustvaril svoja glavna dela. Nekaj knjig je izšlo v Lj. pri Bambergu: Walter v. d. Vogelweide (1882), Dichtungen (1887), Lyrische Dichtungen (1890). V izvirnih pesmih, posebno v Dichtungen, zasledimo tudi spomine na slov. kraje, prevode iz Prešerna in Jenka, a prav tako tudi močno avstrijsko zavest in nem. nacionalno čustvo. Na njegovo mladost so vplivali duhovniški vzgojitelji, pozneje je prišel v hude notranje boje in se vdal smerem novega nem. liberalizma, proti koncu življenja se je spet obrnil h katolištvu. Kmalu po prihodu v Lj. se je navdušil za Prešerna; s pomočjo Fr. Levca (SBL I, 640–5) in nekaterih svojih učenk je začel prepesnjevati posamezne Prešernove pesmi in izdal 1880 Preširenklänge. Izbor prepesnitev se opira na izdajo 1866 ter obsega 25 pesmi, večinoma sonetov. Pesmi so vstavljene v dovolj obširen, pesniško zasnovan Prešernov življenjepis, zraven pa so vpleteni tudi odlomki drugih Prešernovih pesmi. Uvodna pesnitev An Preširen in končni komentar s 4 izvirnimi soneti povzdigujeta Prešernov pomen, pojasnjujeta, kako je S. doživel slov. pesnika-prvaka, zlasti pa razodevata njegova čustva v deželi, kjer je odtrgan od domovine. Zelo svobodno je prepesnil Krst pri Savici (Čertomir); zvesto se je držal samo Uvoda, nadaljnje dogodke Krsta je prikrojil po svoje. Levec je knjigo toplo pozdravil (Naš Preširen v nemškem prevodu, SN 1880, št. 66–7) ter prikazal, kakšen uspeh je doživela (Preširen v Nemcih, LZ 1881, 55). Stritar je sodil nasprotno, češ da je zaslužno, a neuspešno in Prešernovemu bistvu nedoraslo delo (Nova knjiga, Z 1880, 109, 225; LZ 1896, 280); zadnjo kritično sodbo, tudi neugodno, je s podrobno analizo podal J. Glonar (Samhaber in njegovi Preširenklänge, LZ 1927, 417, 484). S. je iskreno doživel Prešerna pesnika, kot dober formalist mu je skušal dati kolikortoliko dovršeno nem. obleko, ni pa mogel obseči njegove človeške vsebine in ni mogel enakovredno izraziti njegovih zgoščenih, klasično dovršenih pesniških podob; predvsem ni znal slov. jezika. Glavna S-jeva zasluga je bila, da je po svojih zvezah z nem. časopisjem in uglednimi slovstveniki (Otto Leixner, V. Scheffel, Joh. Scherr in A. Schönbach) zbudil zanimanje za Prešerna in slov. pesništvo. V novi izdaji Scherrove Allg. Geschichte der Literatur (1881) sta prišla Vodnik in Prešeren prvič v zaznamek svetovnega slovstva. S prepesnitvami S. pozneje sam ni bil zadovoljen in je pripravljal novo izdajo; politično nerazpoloženje je bilo najbrž krivo, da Preširenklänge niso prišli v njegovo zbrano delo, kar je grajala celo nem. kritika (LZ 1927, 420). »Prešeren« je pripravil S-ju med Slovenci velik ugled; kot učitelj nemščine na učiteljišču je bil strog, a dobrohoten vzgojitelj; vzljubil je naše kraje in napisal razpravo: Die Alpen im Lichte deutscher Dichtung. — Prim.: SN 1887, št. 60; C. Korošak (= J. Šlebinger), LZ 1910, 447; J 1927, št. 76 (s sl.); J. Christof, UT 1927, št. 36; O. W. Henke, Edw. Samhaber (München 1917); Giebisch-Pichler-Vancsa, Kleines österr. Literaturlexicon (Wien 1948); Nagl-Zeidler-Castle, Deutsch-österr. Literaturgesch. Kr.

Koblar, France: Samhaber, Edvard (1846–1927). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi535001/#slovenski-biografski-leksikon (20. december 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine