Samec, Franc (1884–1945)

Samec Franc, strokovni publicist, r. 15. febr. 1884 v Kompoljah pri Dobrepolju, u. 1. maja 1945 v taborišču Dachau. Po dokončani klas. gimn. v Lj. (mat. 1905) je študiral eno leto slavistiko na Dunaju, nato pa študij zaradi gmotnih težav opustil in stopil v učiteljsko službo. Usposobljenostni izpit je opravil 1909 in bil 1912 definitivno nastavljen. Služboval je 1906–12 pri Sv. Andreju pri Leskovci v ptujski okolici, 1912–3 na enorazrednici na Selih pri Šumberku, 1913–4 v Polju pri Muljavi, 1914–23 na Krki pri Muljavi, od 1934 do začetka vojske 1941 pa pri Sv. Marku niže Ptuja. Pred Nemci se je umaknil na ozemlje pod italij. zasedbo in služboval kot honorarni učitelj na Krki pri Muljavi. V osvobodilno gibanje se je vključil takoj od začetka ter delal pri organiziranju in propagandi NOB. Ob roški ofenzivi se je umaknil s Krke in bil zajet v Suhi krajini, vendar so ga okupatorji na pritisk ljudskega mnenja izpustili. Po italij. kapitulaciji je bil do nem. ofenzive jeseni 1943 okrožni šol. nadzornik v Stični, po umiku partizanskih oddelkov s tega ozemlja pa je učil dalje na Krki. Čeprav je bila krčanska šola na ozemlju, ki so ga kontrolirali domobranci, se je konec 1944 udeležil učiteljskega sestanka v Podhosti pod Rogom na osvobojenem ozemlju. Na ovadbo so ga po vrnitvi domobranci 14. dec. 1944 aretirali in odvedli v Grosuplje in od tam v Lj. Spomladi 1945 je bil odpeljan v Dachau, kjer je že po osvoboditvi taborišča umrl za pegavcem. — Nasproti tedanji »novi šoli«, ki je hotela vzbujati osebne duševne moči in zmožnosti ter sproščati notranjo učenčevo iniciativnost, se je S. v pedagoških spisih zavzemal za sistematičnost pouka v osnovni šoli ter za pozitivno, eksaktno znanje. S področja metodike je izdal v samozaložbi dve brošuri: Računstvo brez računice v nar. šoli, 1936, in Slov. stavek ali jezikovni pouk v ljudski šoli, 1937. V teh praktičnih priročnikih o pouku računstva in slovnice, napisanih iz osebnih skušenj, je zagovarjal to misel o sistematičnosti in eksaktnosti znanja v štirih osnovnih razredih. V obrambo svojih misli je ustanovil tudi mesečnik Kritika sodobne vzgoje in šole (tudi samozaložba, 1938, samo 4 številke). V žolčnih polemičnih člankih in zapiskih je napadal novo šolo in njeno tedanje glasilo P, loteval pa se je tudi splošnih vzgojnih in stanovskih vprašanj. Pisal je list skoraj izključno sam. Njegovo delo je v tistem času pomenilo zagovor stagnacije in rokodelskopedagoškega obratovanja ter je podpiralo reakcionarne tendence v pedagoški znanosti in praksi na Slovenskem. — Prim.: P-ovi koledarji za slov. učitelje; Stalež šolstva in učiteljstva 1923, 1928, 1934; UT 1937/8, št. 9; 1938/9, št. 14, 15; P 1938/9, 169–71; Svobodi do smrti je služil naš glas, 1955, 36; gradivo za ta zbornik v Slov. šol. muzeju v Lj. Smj.