Salmič, Rafael (1870–1930)

Salmič Rafael, igralec in nar. delavec, r. 12. sept. 1870 v Postojni, u. 20. dec. 1930 v Celju. Starša sta mu bila oče Anton, trgovec, mati Terezija r. Dolenc. V družini je živelo staro veselje do petja in glasbe; ded je bil za Radeckega (gl. čl.) voj. kapelnik v Italiji in kot godbenik odlikovan. S. je 1881/2 končal domačo štirirazrednico in kazal posebej veselje do sadjereje; izučil se je urarstva v Lj. in z A. Verovškom obiskoval Borštnikovo (SBL I, 54) dram. šolo. Prvič je nastopil 9. jan. 1887 z manjšo vlogo v Revizorju. Po vojaški službi v Gradcu je eno sezono nastopal v lj. gledališču, nato se je vrnil v Postojno, opravljal urarsko obrt ter nastopal kot pevec in igralec pri domačih čitalniških prireditvah in v raznih krajih po Notr. L. 1899 se je preselil v Celje, v Nar. domu odprl trgovino in urarsko delavnico, obenem se je oprijel dela za slov. značaj Celja.

Od 1901–6 je bil predsednik in vodja Celj. pevskega društva, igral in vodil dram. pred. ter močno povzdignil gled. življenje; 1911–9 je. bil predsednik Dram. društva. Svetovna vojna je delo pretrgala, po prevratu je načeloval nar. straži in se zopet uveljavljal na odru; nekaj časa je bil tudi gled. upravnik. Kot igralec ljudske smeri je najrajši igral komične originale, kakor so Anže v Revčku Andrejčku, Tonček v Divjem lovcu, Blaž Mozol, Krjavelj, Boštjan Jež (Legijonarji), Martin Krpan in z njimi sledil svojemu vzoru A. Verovšku; 1. marca 1914 je z Mozolom gostoval tudi v Lj. Bil je največji slov. amaterski igralec in kot praktični nar. delavec močna osebnost; pri tem je žrtvoval tudi uspehe svojega obrtniškega poklica. — Prim.: (Fr. Roš ), Ob šestdesetletnici R. S-a, J 1930, št. 211, 295, 296; ND 1930, št. 73, 102; S 1930, št. 291; Fed. Gradišnik, Pregled gled. tvornosti v Celju, GL 1952/3–1954/5; B. Gombač, Večer 1953, št. 236 (s sliko). Kr.

SALMIČ Rafael, gledališki amater in narodni delavec, r. 12. sept. 1870 v Postojni, u. 20. dec. 1930 v Celju. Oče Anton, trgovec, mati Terezija Dolenc. Po končani štirirazrednici 1882 v domačem kraju se je izučil urarstva v Lj., kjer je tudi obiskoval Borštnikovo dramsko šolo. Najprej je nastopal v lj. gledališču, nato pa v Postojni, kjer je tudi opravljal urarsko obrt. 1899 se je preselil v Celje, kjer je poleg svoje obrti vneto poprijel za narodno delo: od 1901 do 1906 je predsedoval Celjskemu pevskemu društvu, več let tudi Dramatičnemu društvu. V vsem tem času je nastopal kot igralec. Tudi po prvi svet. vojni je igral na amaterskih odrih in deloval kot narodni delavec. V številnih ljudskih igrah je ustvaril posrečene komične vloge: Blaž Mozol (Rokovnjači), Krjavelj (Deseti brat), Martin Krpan, Boštjan Jež (Legionarji), Tonček (Divji lovec). Prištevamo ga med največje slov. amaterske igralce.

Prim.: SBL III, 188 in tam nav. liter.; SGL III, 609.

M. Bajc