Saksida, Rudolf (1913–1984)

Saksida Rudolf, slikar, r. 28. jan. 1913 v Gor. trgovcu, živi v Trstu. Po osn. in mešč. šoli v Gor. je študiral tam na trgov. akademiji s pripravnico in se 1934 vpisal na ekonomsko fakulteto. L. 1938 se je zaposlil pri Turist. uradu v Gor. kot projektant reklam in plakatov, 1939–43 je služboval kot rezervni častnik v italij. vojski in se po kapitulaciji Italije kot terenski delavec priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. L. 1946 je postal prof. risanja na slov. gimn. v Gor., 1947 pa v Kopru: L. 1955 se je preselil v Trst in je prof. risanja oz. stenografije na trg. akademiji, niž. trg. šoli in v industrijskem strokovnem tečaju v Nabrežini. — Prvi S-ovi stiki s slikarstvom segajo v srednješolska leta, ko sodeluje z risbami, s karikaturami in z vinjetami v tržaškem humorističnem listu El melon. V tem času se poskuša tudi s pokrajinami in figuralnimi kompozicijami v olju. Iz te dobe je njegov realistični portret Stara mati. Za visokošolskih študij poseča umetniško šolo za akt. Tu se seznani z gor. slikarjem Cralijem, ki ga uvede v futurizem. Kot tak se predstavi skupaj z omenjenim prvikrat na umetniški razstavi v Gor. (1938) in na bienalu v Benetkah. Med vojno razstavi še v Veroni, kjer službuje kot vojak, toda ob letalskem napadu mu vse delo tistih let propade. Šele po vojni se S. vnovič z vnemo loti slikarstva in najde lastni izraz v znamenju »magičnega realizma« (Izložba, Figuri v zelenem, Po nevihti, Cirkus, Kopalka, Dvorišče, Tihožitje s krompirjem, Okrevajoča, Na obisku, Prazna kletka, Voli, Vrtiljak). Razstavlja samostojno v Trstu (1947, 1948) in s slov. tržaškimi slikarji kolektivno v Clcu, Lj. in Kopru (1950). Za bivanja v Kopru se S. usmeri k »novi stvarnosti« in se s tem izogne socialist. realizmu. Motivi iz koprskega in istrskega okolja so večinoma skrajno poenostavljene pokrajinske kompozicije, nadahnjene z umerjenim optimizmom (Nosilka vode, Istrsko dekle, Terase, Kavarna ob morju, Počitek, Gugalnica, Dvorišče). Razen oljne goji tudi grafično, monotipistično in akvarelno tehniko. Sledijo samostojne razstave na Reki (1954, 1958), v Mrbu (1957), Splitu (1958) in Kopru (1958). V zadnjih letih se po izrazu približuje surrealizmu in njegovo delo dobi močno vsebinsko osebnoizpovedni značaj (Zlata nit, Maček, Smrt popoldne, Padajoče zvezde, Mrtva ptica, Jesen). — Po začetnih futurističnih poskusih se je S. prvič uveljavil kot magični realist, ko ustvarja intimno lirično ubrana platna, kjer razporeja motivno izbrano, plastično obdelano, z elegantno konturo poplemeniteno predmetnost v tihožitno statičnem redu. V »krajinarskem« obdobju podaja razpoloženjska občutja s skrajno skopimi sredstvi in v širokih, enobarvnih ploskvah. Pri zadnjih delih mu gre za podreditev formalnih sredstev in simbolične motivike likovnemu opisu določene miselne teme ali razpoloženja, pri čemer uporablja izrazila eklektično in že doseženi likovni repertoar. S. je predvsem slikar razpoloženj, lirik tihih, samotnih monologov, pa tudi ilustrator lastne očarljive domišljije. — Ocene.: Giornale alleato 1. febr. 1947 (Campitelli); Corriere di Trieste 23. jan. 1947; PDk 25. jan. 1947; Voce libera, jun. 1949 (R. Marini); LdTd 1950, št. 220 (Fr. Šijanec); PDk 7. nov. 1950 (B. Pahor); Večer 6. okt. 1957 (B. Rudolf); PDk 19. jan. 1958 (Fr. Šijanec); Riječka revija 1958, št. 1–2 (V. Ekl). Flh.

SAKSIDA Rudolf, slikar, r. 28. jan. 1913 na Kornu v Gor., u. 6. marca 1984 v Gor. Oče Rudolf iz Saksida pri Dornberku, mati Justina Kačič iz Brestovice na Krasu, oba trgovca. Med prvo svetovno vojno je bil z materjo v begunstvu v Domžalah, oče pa kot avstr. vojak v Karpatih. Po vojni je druž. odprla trg. z jestv. na Kornu. Po slov. osn. š. je S. obiskoval it. mešč. š. in trg. akad. Diplomiran knjigovodja se je 1934 na očetovo prigovarjanje vpisal na Ekon. fak.; ta usmeritev pa ga ni veselila. Istega leta je bil vpoklican k vojakom v Lucco (Scuola allievi ufficiali) in postal podporočnik. 1938 se je zaposlil v Turist. uradu (Ente per il Turismo) v Gor. kot projektant reklam in plakater. Z umetnikom Cralijem je urejal muzeje (v Attemsovi palači v Gor., na Vrhu sv. Mihaela). 1939–43 je bil rezervni častnik v it. vojski, poldrugo leto v Albaniji, nato v Veroni kot poročnik; ob kapitulaciji It. je bil v Caserti, od koder se je vrnil v Gor. in pristopil k OF. 1946 je postal prof. risanja na slov. gimn. v Gor., ostal pa je brez službe 1947 in je moral na slov. gimn. v Koper. 1955 se je preselil v Trst in poučeval risanje na raznih slov. nižjih sr. š., stenografijo na Trg. tehn. zavodu Ž. Zois in na industr. strok. tečaju v Nabrežini. 1981 je stopil v pokoj. S-ovi prvi slikarski poskusi segajo v srednješol. leta, ko je sodeloval z risbama, karikaturami in vinjetami v trž. humorističnem tedniku El melon. To je bilo obdobje mrzličnega iskanja svojega izraza; slikal je v naravi, poleg gor. pokrajin pa je oblikoval tudi figuralne kompozicije v olju (realistični portret Stara mati). Vpisal se je tudi na umetn. š. za akt in se tu seznanil z gor. slikarjem Tulliom Cralijem. Upodabljanje narave je kmalu opustil in prevzelo ga je fantazijsko slikarstvo. Prisluhnil je tedanjemu prevladujočemu futurizmu in se s svojim gor. predstavnikom Cralijem prvič predstavil na likovni razst. v Gor. 1938, leta 1942 pa se je udeležil 23. beneškega bienala z delom Zračno slikarstvo vojne (paviljon it al. futurizma). Med vojno je razst. še v Veroni; zaradi letalskega napada pa so ta dela prvega obdobja uničena (menda so ohranjeni le fotografski posnetki). Povojno obdobje oddalji S. od »zračnega slikarstva« in njegovo izražanje prisluhne stilistiki »magičnega realizma«; približa se krogu trž. slov. slikarjev, predvsem Spacalu. S-ova ustvarjalnost se oplaja ob it. umetnosti, preveva pa jo miselnost Primorja v skladnosti likov in plastični monumentalnosti kraškega sveta. Plastična predmetnost v umirjeni tihožitni ubranosti odseva intimno liričnost (Vrtiljak, Voli, Prazna kletka, Cirkus). Med bivanjem v Kopru S. oprezno razkriva koprsko in istrsko stvarnost – tamkajšnji človek, pokrajina, morje, zemlja – s poenostavljenimi kompozicijami, skopimi sredstvi in odločnimi obrisi (vrsta marin, Kavarna ob morju, Počitek, Pokrajina, Nosilka vode, Istrsko dekle, Perice, Točajka). Predmetni motivi so razredčeni, monokromsko pobarvane ploskve pa prevevata samota in tišina. Poetični prikaz istrskega ciklusa se zaključi s S-ovo vrnitvijo v Trst, ko se zamaknjenost in mehkoba ozračja razvnameta in nastopijo novi protagonisti, živali. S. se približa surrealizmu v izrazju, vsebina del pa je osebno izpovedna (Zlata nit, Maček, Mrtva ptica, Smrt popoldne). Pojavijo se novi predmeti, prednost ima fantastična snov, ki je dograjena z nepreglednim številom likov, predvsem kock in trikotnikov. S-ova simbolika prehaja iz vedrine in ironije v pogosto mračne in grozljive tone (Zmaj, Umirajoč konj, Nebotičnik, Gozd, Vojna). V brezupnosti in razočaranju nad sodobnim svetom se S. zateče v sanje, v pravljični svet, v katerem pa se ob igrivosti in ironičnosti oglašata strah in tragika vsečloveške nemoči. Ljudje, živali, glasbeni instrumenti, mesta, luna, nebo so njena metafora, ki jo podčrtuje živa in pestra barvna komponenta. V zadnjem ustvarjalnem obdobju se S. odreče vlogi pravljičarja in kot pričevalec našega časa opusti lutke ter z drobci sodobne tehnične civilizacije - odpadki organsko in ravnotežno uredi svoje kompozicije. S-ovo vznemirjenje in ogorčenost se postopno prevesita v vdanost in lirično zatišje. - Razstave: 1938 - Gorica (Crali, Saksida), 1947 - Trst (Saksida, Coceani), 1948 - Videm,1949 - Trst (Saksida, Hlavatv), 1950 - Trst, 1952 -Koper, 1953 - Lj. ( Gor., 1954 - Rijeka, 1957 - Mrb.,Lj., 1958 - Rijeka, Split, Koper, 1959 - Gor., 1961 -Trst, 1962 - Gor., N. Gor., Mestre, Koper, 1963 -N. Gor., 1970 - Trst, Padova, 1972 - Gor., Trst,1974 - Gor., 1977 - Repen, 1979 - Gor., Trst, 1980 -Gor., 1981 - Gor., 1984 - Trst. Skupinske razstave: 1948 - Koper, 1949 - Koper, 1950 - Lj., Clc, 1954 -Rijeka, 1963 - Trst, 1964 - Sibenik, Split, Dubrovnik, 1974 - Wiener Neustadt. - S-ovo slikarsko ustvarjanje obsega poleg oljne še grafično, monotipistično in akvarelno tehniko. Bogata je tudi S-ova uporabna in ilustracijska grafika: plakati, vabila (Sagra dai contadins, 1938, Sciatori Valle d'Isonzo - Gorizia, Campionato V Zona, Luico 1938), razglednice, voščilnice, prva koprska znamka (1948- ali 1949). Pri Prim. založbi v Kopru je 1953 izšla v slov. in it. slikanica Zgodba o morskem konjičku. Ilustriral je Pahorjevega Malega samouka, opremil in ilustriral Jurčičevega Jurija Kozjaka (Koper 1951), izdelal naslovno stran Levstikovega Martina Krpana (Koper 1950), in platnico Pahorjevega Skarabeja v srcu itd.; pripravil je osnutek za prvo stran ovitka LitV 1961–62. V SlovJ je priobčil prvi slov. fotoroman Modre veverice s psevdonimom Ksadis. - Poleg likovne govorice je gojil tudi besedno: novela Le ali spezzate, roman II vagone dei sogni (tudi v slov. prev.), oboje neobjavljeno. V reviji La battana št. 51 le odlomek z naslovom Cristo in vacanza. Poskusil se je tudi s filmsko govorico, da bi na dinamičen način prikazal svoje slikarstvo, in tekmoval na mednarodnem natečaju, ki ga je razpisal Cineclub Fedic iz Trsta, z 8-milimetrskim filmom Piccole cose ma non troppo in se uvrstil med prvih deset.

Prim.: SBL III, 187–88; Fr. Šijanec, Sodobna slov. likovna umetnost, Mrb. 1961, 226–27; L'Elite, Selezione arte italiana 1984, Varese 1983, 343 z reprod.; PDk 15. jan. 1947; La voce libera 21. Jan. 1947; PDk 22. jan. 1947; Il Corriere di Trieste 23. jan. 1947; PDk 25. jan. 1947; Giornale Alleato 28. jan. in 1. febr. 1947; Trieste libera 3. febr. 1947; Glas mladih 17. febr. 1947; PDk 5. in 14. jun. 1949; PDk 24. jun. 1950 s sl.; LdTd 1950, št. 100 s sl.; PDk 7. nov. 1950; 26. nov. 1952 s sl.; LDk 10. dec. 1953; LdP 14. nov. 1953; 23. febr. 1954; La nostra lotta 20. apr. 1954 s sl.; PDk 17. in 20. okt. 1954; Bori 1954, Jesen, 140–42 (reprod.); LdP 10. okt. 1957; Večer 16. okt. 1957 s sl.; Novi list (Rijeka) 11. jan. 1958 s sl.; PDk 19. jan. 1958; Slobodna Dalmacija 23. apr. 1958 s sl.; PDk 24. avg. 1958 s sl.; Gazz. 19. nov. 1958; PDk 10. nov. 1959; Soča 14. nov. 1959; Gazz. 17. nov. 1959 s sl. in 19. nov. 1959; KatG 19. nov. 1959; NL 3. dec. 1959; PDk 24. nov. 1959 s sl.; PDk 24. febr. 1961 s sl.; Demokr. 1. mar. 1961 s sl.; Gosp 3. mar. 1961; Vita Nuova 4. mar. 1961; PDk 19. jan. 1962 s sl.; SlovJ 26. okt. 1962; La Voce del Popolo 28. okt. 1962 s sl.; PDk 6. nov. 1962 s sl.; LitV 1962, XIII, 4, 120–23; PDk 31. dec. 1967; Gazz. 12. mar. 1970; PDk 29. nav. in 6. dec. 1970 s sl.; KatG 27. apr. 1972; NL 4. maja 1972; PDk 4. maja, 9. maja, 30. nov. 1972; KatG 6. dec. 1972; PDk 14. apr. 1974; Picc. 31. avg. 1974; PDk 1. in 12. sept. 1974 s sl.; Picc. 18. sept. 1974; PDk 22. okt. 1974; Delo 7. nov. 1974; PrimN 15. nov. 1974; PDk 6. jan. in 8. apr. 1977 s sl.; Delo 19. apr. 1977; PDk 8. maja 1977; 11. febr. 1979 s sl.; PDk 25. febr. 1979 s sl.; PDk 1. maja 1979; Picc. 17. maja 1979; PDk 23. maja 1979 in 14. jun. 1980; MessagV 14. jun. 1980; Picc. 18. jun. 1980; PDk 19. jun. 1980 s sl.; MessagV 21. jun. 1980 s sl.; PDk 26. sept. 1981; Picc. 26. sept. 1981; PDk 27. sept. 1981; PrirnN 29. sept. 1981; PDk 30. sept. 1981; NL 1. okt. 1981; Picc. 3. okt. 1981; PDk 11. okt. 1981; PrirnN 12. okt. 1981; Delo 13. okt. 1981; PDk 15. okt. 1981; Picc. 22. okt. 1981 s sl.; PDk 29. jan. in 2. febr. 1984; Picc 3. febr. 1984; PDk 3. febr., 4. febr. s sl. in 10. febr. 1984; Delo 10. febr. 1984; NL 16. febr. 1984; Picc. 29. febr. 1984; PDk 7. mar. 1984; Picc. 7. mar. 1984; Delo 8. mar. 1984; PDk 8. mar. 1984; PrimN 9. mar. 1984; DN 14. mar. 1984; PDk 30. dec. 1984 s sl.; MessagV 18. nov. 1985 s sl.; Picc. 21. nov. 1985; PDk 27. in 28. nov. 1985; Picc. 28. in 30. nov. 1985; PDk 30. nov. 1985 s sl.; Picc. 6. dec. 1985; katalogi ob razstavah; zapisi radijskih ocen RAI-TrstA; ustno sporočilo sorodnikov.

B. Lu.