Sakser, Frank (1859–1937)

Sakser Frank, časnikar, urednik, tiskarnar, založnik, podjetnik, bančnik, r. 1. dec. 1859 v Lj., u. 30. marca 1937 v Šentvidu nad Lj. Oče, po rodu Švicar, je bil lj. kavarnar, mati Helena iz Št. Ruperta pri Novem mestu. S. se je po treh razr. gimn. v Lj. izučil v lj. Nar. tiskarni, potem bil pri E v Trstu in v tiskarni Kleinmayr & Bamberg v Lj., prepotoval vso vzh. Švico in precej Bavarske, bil član raznih napred. društev in več let predsed. delav. pevskemu društvu Slavec v Lj. Pred odhodom v Ameriko je bil 1892 faktor v tiskarni J. Krajca (SBL I, 547) v Novem mestu, kjer je v počitnicah nadomeščal Jos. Marinka (SBL II, 47–8), urednika DN. — Po prihodu v ZDA se je S. kmalu uveljavil. L. 1893 je ustanovil z Ant. Logarjem in Jož. Remsom v New Yorku tednik Glas naroda, list slov. delavcev v Ameriki (1. št. 23. sept.), najstarejši v ZDA še izhajajoči slov. list, ki je ob vrhuncu dosegel 12.000 naročnikov. Kot rojen časnikar ga je S. prva leta sam popoldne pisal, ponoči stavil, zjutraj tiskal. L. 1894 je izdal Slovensko-amerikanski koledar, ki je z majhnimi presledki izhajal do 1942 (47 letnikov). Ustanovil je v New Yorku Slov. tiskovno društvo za izdajo lista in koledarja; bil je soustanovitelj tiskarne (Glas naroda!), ki se je držala pod raznimi imeni in lastniki do 1953; soustanovitelj (1898) Jsl katoliške jednote (sedež Ely, Minn.; danes Ameriška bratska zveza), ki se je odcepila od skrajno konservativne Kranjsko-slov. katol. jednote, prve osrednje podporne organizacije amer. Slovencev, in ki ji je Glas naroda služil nekaj časa kot glasilo. Da bi ublažil izkoriščanje priseljencev po agentih pri kupovanju ladijskih kart in pošiljanju denarja v domovino, je S. ustanovil posebno parobrodsko zastopstvo in agencijo, 1922 še zasebno banko Frank Sakser State Bank, New York, ter vanjo vložil vse svoje premoženje. Imela je soliden sloves, a postala žrtev gospodarske krize 1929–32; po likvidaciji so vlagatelji dobili v primeri z drugimi takimi bankami velik delež — 75 % svojih vlog. S. sam pa je izgubil vse svoje premoženje, menda 400.000 dolarjev. Ko je bil v Lj., ga je podpiralo osem njegovih bivših uslužbencev.

S svojim Glasom Naroda je S. sodeloval pri raznih zbirkah za domovino: za Dom slepih je zbral 585.000 predvojnih din, za poplavljence je 1926 poslal Rdečemu križu 200.000 din (4800 dolarjev), za kar je bil odlikovan z zlatim križcem Jsl Rdečega kriza. S. je bil tudi med najuglednejšimi sodelavci pri organizaciji Yougoslave Relief, ki je po prvi svetovni vojni zbirala pomoč za domovino. — Po vrnitvi v domovino (Šentvid nad Lj.) je S. hudo zbolel: niti govoriti ni mogel. U. je za pljučnico.

V trojici ameriških naprednih Slovencev, zastopajočih različne tabore (S. konservativen liberalec, Martin Konda svobodomislec, Jože Zavertnik socialist), je v boju s konservativnimi klerikalci za vse tri oral ledino S., a je popustil, brž ko sta se pojavila druga dva. Odtlej se je zanimal predvsem za svoja podjetja in postal nekak samorastniški kapitalist (selfmade-man). V Ameriki je zastopal sprva načela amer. republ. stranke, pozneje pa postal nadstrankar. Na svoje poreklo in svojo domovino ni nikdar pozabil, marveč jo povsod naglašal in zanjo delal. — Prim.: RazstSN 33; SN 1916, št. 4, 13; Jsl časopisje v Ameriki, ADK 1927, 26–33; AD, Cleveland 1937, št. 79, 80; J 1937, št. 75; Prosveta, Chicago 1937, št. 66, 69; S 1937, št. 73; SN 1937, št. 72; J 1939, št. 73, 75 (s sliko); Ivan Molek, Petdesetletnica slov. časnikarstva v Ameriki, ADK 1941, 28–36 (s sliko); F. A. Vider, Nekaj važnih podatkov o naših podpornih organizacijah, ib. 1947, 56–7; Janko N. Rogelj, Petdesetletnica Ameriške bratske zveze, ib. 1949, 43–8; Fr. Zaitz, Iz naše zgodovine, ib. 1950, 111, 126; Cvetko A. Kristan, Pereča vprašanja tiska ameriških Slovencev, NRazgl 1955, 402–3; isti, Ob 20-letnici smrti Franka S-ja, Rodna gruda 1957, 78–9 (s sliko). CKn.