Sajevic, Ivan (1891–1972)

Sajevic Ivan, akad. kipar in medaljer, r. 21. okt. 1891 v Stari vasi pri Postojni kmetom, živi v Lj. Osnov. šolo je končal v Postojni, obiskoval umet. obrt. šolo v Lj. pri prof. Al. Repiču (gl. čl.), Cel. Misu (SBL II, 126–7) in Grebencu, ki je navduševal dijake, da bi v umet. obrti uveljavljali slov. nar. ornamente. Od 1911–5 je S. študiral na dunajski Akad. za oblik. umetnosti pri prof. Müllnerju, tretji letnik zaradi vojne prekinil, a se vrnil na Dunaj in dipl. 1920–1. Da bi pomnožil število slov. profesorjev, je v Postojni na mešč. šoli poučeval risanje; ko pa je izšel odlok o poučevanju vseh predmetov v italij., se je S. preselil v Jslo. Bil je učitelj risanja na gimn. v Kranju 1926–7, od 1927 na Puškarski šoli, kjer je učil graverstvo in propagiral uporabo narodnih ornamentov na puškah namesto stare mednarodne šablone; 1929–33 na gimn. v Celju, 1933–50 na klas. gimn. v Lj., od apr. 1950 na novi Šoli za umetno obrt, kjer je od jun. bil direktor do upokojitve okt. 1953.

S. je delal glave in oprsja v bronu in kamnu: portrete Toma Zupana za lj. županovo sobo; A. Lajovica (SBL I, 607) in E. Adamiča (ib. I, 2) za Akad. za glasbo, po 1945 vrsto pomembnih slov. literatov od Trubarja dalje; Vl. Nazorja, A. S. Puškina, L. N. Tolstoja za DZS. Modeliral je večkrat maršala Tita; za Štefanov inštitut v Lj. glavo B. Kidriča, njegovo poprsje za Kidričevo in Bgd, spomenik skladatelju Vilharju v Planini, gozdarju Kafolu v Komnu. Sestavil in izdelal je dva ruševca, fazana, pelikana, laboda, dva goloba in ruševca za kamnito lopo na Brionih. Izdeluje značke in medalje za zasluge za Slov. lov. društvo in Kinološko združ. Sje. — Kot član DSLU se udeležuje društv. razstav: 1945 Trst in Gor. (primorski umetniki); 1947 Bgd, 1953 Postojna (s Perkom, Cotičem — SBL I, 86; z Gasparijem — SBL I, 205). — Prim.: LZg 1917, št. 151; Deut. Graveur- u. Stempel-Zg, Leipzig LIII (1928), št. 14 (ena stran s slikami S-evega dela za dve puški); S 1929, št. 116; J 1934, št. 110; S 1937, št. 246 (s sliko na skupinski sliki); L 1951, 454; poročilo gimn. v Kranju, 3. jul. 1959. Zdč.

SAJEVIC Ivan (Janez), kipar, slikar in medaljer, r. 21. okt. 1891 v Stari vasi pri Postojni kot peti od sedmih otrok, u. 17. j un. 1972 v Lj. Oče Janez, kmet, čebelar, mati Frančiška Markovčič. Osn. š. je obiskoval v Postojni. Že kot otrok je rad risal (npr. panjske končnice), a doma so ga skoraj namenili za mizarja. Vendar mu je uspelo, da se je vpisal na Obrtno š. v Lj. (prof. A. Repič, Celestin Mis in Grebene). Zaradi uspeha je dobil štipendijo za študij na lik. akademiji na Dunaju (prof. J. Müllner), kjer je diplomiral 1920–21. Po vrnitvi je poučeval risanje na meščanski š. v Postojni. Zavoljo naraščajoče faš. nestrpnosti se je preselil v Jslo. 1926–27 je poučeval risanje na gimn. v Kranju, 1927 graverstvo na Puškarski š., med 1929–33 na gimn. v Celju, od 1933–50 na klas. gimn. v Lj., od 1950 pa na obrtni š. v Lj., kjer je zadnja leta pred upokojitvijo opravljal ravn. dela. Bil je član Lade in DSLU. Ustvarjal je predvsem v kamnu, marmorju in bronu (včasih tudi v žgani glini in mavcu). Bil je znan kot odličen pedagog. Živel je skromno in tiho in ni rad veliko razstavljal. Delal je predvsem po naročilu, zato so njegova dela takoj prešla v roke zasebnikov. Kot kipar je ustvarjal predvsem portrete in ostal zvest realistični smeri. Posvečal se je tudi akvarelu, kjer je ohranil realistično usmeritev, priljubljeni pa so mu bili motivi iz domače vasi kot tudi drugih krajev (npr. Gorenjska, Vipavska, Istra). Njegovi akvareli imajo tako tudi dokumentarno vrednost (npr. Kašča v Žirovnici, 1923, Skedenj -Stara vas pri Postojni 1923, Stara Fužina 1933, Bovec 1956, Punat 1960, Vipava 1960, Goče 1963). je izdeloval medalje in značke. - Nekaj S-evih Za Slov. lovsko društvo in Kinološko združenje del: prof. A. Bolhar (1930); spomenik M. Vilharju na Planini pri Rakeku (1931); slikar Saša Šantel (1932); M. Gaspari (1939); vrsta portretov slov. in ruskih kulturnikov za DZS, npr. V. Nazor, O. Župančič, F. Levstik, S. Gregorčič, M. Gorki, Puškin; več portretov J. Broza Tita, poprsje B. Kidriča za Inštitut J. Štefan v Lj.; vrtna plastika na Brionih; relief v sodnijski avli sodnijske palače v Postojni; slikar L. Perko; spomenik gozdarju Avgustu Kafolu v Komnu (1957); Dela, ki jih hrani S-eva sorodnica Marija Likon Hasl v Stari vasi: očetov portret (bron), materin portret (bron), Dekliške glava (bron), Motiv iz Stare vasi (akvarel), Stara vas 1923 (akvarel), nekaj študij v mavcu in lesu, osnutek za nagrobnik (mavec). Sajevca je portretiral F. Kopač 10. mar. 1909, S. Šantel (upodobil S. s portretom S. Šantla) in Smerdu. - Nekaj razstav: Kult. razstava Jul. Krajine v Bgdu 27. apr. -17. maja 1930 v paviljonu Cvijete Zuzović (katalog); III. pomladanska razstava slikarskih in kiparskih del jsl. umetnikov in umetnic v Bgdu, paviljan Cvijete Zuzović, od 3. maja 1931; IV. razstava umetnin na lj. velesejmu, od 30. maja do 8. jun. 1931; Umetnostna razstava Krke v Jakopičevem paviljonu od 11. dec. 1932 do 2. jan. 1933; Slov. Madone na lj. velesejmu od 2. do 11. sept. 1933; I. pomladanska razstava Društva likovnih umetnikov Dravske banovine, Lj., Jakopičev paviljon, maj-junij 1935; razstava slov. prim. umetnikov Trst-Gorica, avg. 1945 (katalog); Bgd 1947; Postojna 1953; Galerija v Prešernovi hiši, Kranj, od 5. do 22. apr. 1968 (uv. A. Pavlovec); razstava akvarelov v Notranjskem muzeju v Postojni od 6. do 30. sept. 1973 (uv. v kat. I. Sedej).

Prim.: Krstne knjige postojnske dekanije od 1880 do 1900, zv. H, str. 94; S 1929, 1937; J 1934; DS 1934, 187–93; Razstava slov. prim. umetnikov Trst-Gorica, avg. 1945; L 1951, 454; SBL III, 184; Šijanec, 310, 353; ELU IV, 151; Katalog razstave v Kranju (Prešernova hiša), 1968 (uv. A. Pavlovec); Menaše, stolpec 1875; Delo 18. jun. 1972 (osmrtnica); 28. jun. 1972 (zahvala); Katalog razstave v Notranjskem muzeju, Postojna, 6.-30. sept. 1973 (uv. I. Sedej); Delo 6. sept. 1973; PrimN 14. sept. 1973; Sd 1976, 228; Silič Nemec Nelida, Javni spomeniki na Primorskem 1945–1978, Koper 1982, 19, 159; pričevanje ge. Marije Likon Hasl (Stara vas pri Postojni).

V-č