Sadar, Vinko (1897–1970)

Sadar Vinko, inženir agronomije, poljedelski strokovnjak, r. 28. jan. 1897 v Budanjah pri Vipavi šolniku Adolfu (gl. čl.) in Cilki r. Krek. Gimn. je končal v Lj. 1917, agronom. fakulteto pa v Zgbu, dipl. 1921. Po strok. praksi v Rengoldshausenu ob Bodenskem jez. (Nem.) je bil l. 1922 postavljen za suplenta kmetijske srednje šole v Mrbu, po opravljenem prof. izpitu 1925 je bil tam do 1928 profesor, 1928–30 v. d. ravnatelja vinarske in sadjarske šole v Bukovu pri Negotinu, se 1930 izpopolnjeval 3 mesece v Pragi (Výskumný ústavý zemělský), 3 mesece pri tvrdki Vilmorin & Andrieux v Verrière-le-Buisson pri Parizu, nato bil ravnatelj kmetijske šole v Rakičanu pri Murski Soboti (1930–2), strok. referent za kmetijstvo pri banski upravi v Lj. (1932–5) in kmetijski referent okraj. glavarstva v Kočevju (1935–43). Tu je bil starosta Sokola in si med drugim prizadeval za zgraditev Sokolskega doma, znamenitega po zgodov. zasedanju OF in 1. zasedanju ljud. poslancev 1943. L. 1943 so ga nem. okupatorji zaprli. Po osvoboditvi je bil načelnik ministrstva za kmetijstvo in direktor drž. posestev, od 1947 pa je red. prof. na fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo za skupino poljedelstvo, hkrati pa je predavatelj na geodetskem oddelku teh. fakultete v Lj. — Objavil je naslednje strokovne knjige: Hmeljarstvo (Mrb 1928), Sto pojasnil o umetnem travništvu in o pridelovanju travnega in deteljnega semena (Lj. 1933), Kisanje krme in kmetski silos (Lj. 1933), Lan in konoplja (Lj. 1935), Stročnice (Lj. 1948), Agrotehnični ukrepi (Lj. 1948), Naše žito (Lj. 1949), Oljnice, korenovke, predivnice in hmelj (Lj. 1951), Obdelovanje zemlje (Lj. 1953), Gospodarjenje z gnojem (Lj. 1957) ter skripta: Ključ za poznavanje semena trav in plevelov (Lj. 1950), Trave (Lj. 1950), Seme in plevel (Lj. 1956) in Nauk o travinju (Lj. 1956). Razen tega je priobčil od 1922 dalje nad 180 člankov v K, Agronomskem glasniku, Naši vasi, SV, KmG, KDM, KolPD, Glasniku ministrstva poljoprivrede (Bgd) in Hopfenzg. (Saaz). Uredil je publikacijo Potrjevanje posevkov v LRS (1956). Te objave temeljijo na mnogih lastnih opazovanjih, skušnjah in raziskavah, kritično obravnavajo obstoječo strokovno literaturo ter pretresajo empirične skušnje kmetovalcev. — Organizacijsko se udejstvuje kot inšpektor kmetijske sred. šole v Mrbu, predsednik Kmetijskega inštituta, sekcije Društva za proučevanje tal, republ. komisije za potrjevanje posevkov ter kot član komisije za fertilizacijo pri Zvezni zbornici za kmetijstvo in gozdarstvo. Sodeluje pri zbiranju, ureditvi in brušenju strok. izrazja in je bil pobudnik kmetijskega odseka Sekcije za teh. terminologijo pri SAZU. — Prim.: KLI (1934), štev. (op. ur.: stran) 75 (s sliko); J 1935, št. 283; Spom. almanah 324; ULj 1957, 171–2; Ko je ko, 620.*

SADAR Vinko, agronom, šolnik, r. 28. jan 1897 v Budanjah nad Vipavo nadučitelju Adolfu in Cilki Krek, u. 9. jan. 1970 v Lj. Osn. š. je obiskoval v rojstnem kraju (1904–08), II. realno gimn. v Lj. z maturo 1917; agronomijo je študiral na Višjem gospodarskem ueilišču v Križevcih 1918–19 in na Poljoprivredni gospodarski fak. v Zgbu, kjer je 1922 diplomiral za inž. agronomije. Prakso in specializacijo iz poljedelskih strok je opravil na posestvu Rengoldhausen pri Ueberlingenu ob Bodenskem jezeru 1922, na raziskovalnih kmetijskih zavodih Vyskumny zemèdelské v Pragi in na postaji za žlahtajenje Vilmorin & An-drièux v Verrieres-le-Buison blizu Pariza 1930 ter na Welsh Plant Breeding Station v Plas Gogerddan pri Aberystwythu v Vel. Britaniji 1957–58. Med tem je služboval kot suplent in prof. na Sred. kmet. š. v Mrbu (1922–28), kot v. d. direktorja enake šole v Bukovu v Srbiji (1928–29), kot referent za poljedelstvo in vrtnarstvo na kr. banski upravi Dravske banovine v Lj. 1929–30 in 1932–35, kot ravn. Kmetijske šole v Rakičanu 1930–31, kot okraj, referent v Kočevju 1935–43. Med nemško okupacijo je bil zaprt; po osvoboditvi je bil načelnik na Min. za kmet. za Sjo 1945–46, glavni dir. Drž. posestev Sje 1946–47, nato pa je bil izvoljen za matičarja Agron. fak. in rednega prof. za skupino poljedelskih predmetov. Upokojen je bil 31. dec. 1965; po upok. je predaval izbrana poglavja iz poljedelstva; nekaj let je predaval kmetijstvo na geod. odd. Tehn. fak. v Lj. Na fak. in izven nje je opravljal razne upravne naloge: bil je dvakrat po dve leti dekan in tri leta prodekan, član senata na U v Lj. in zastopnik fak. v univ. telesih, član univ. in fak. komisij. Sedem let je bil preds. Društva (sedaj Zveze) kmetijskih inženirjev in tehnikov Sje (1945–52), preds. komisije za potrjevanje posevkov in semenskega blaga, inšpektor za kmet. šole, preds. Društva za proučevanje tal Sje, preds. Sveta Kmetijskega inštituta Sje, preds. Terminološke komisije za kmetijstvo in član Tehniške sekcije TK pri SAZU ter sodelavec pri Slovarju slov. knjižnega jezika. Uredil je tri zvezke Kmetijskega tehniškega slovarja (poljedelstvo, travništvo in pašništvo ter živinoreja); Agrotehniške ukrepe, 1949; Spominski zbornik Biotehniške fak. (1947–67) in dve izdaji knjižice Potrjevanje posevkov v Sji. Napisal in objavil je naslednje knjige: Hmeljarstvo, 1928; Sto pojasnil o umetnem travništvu in pridelovanju travnega in deteljnega semena, 1933; Risanje krme in kmetijski silos, 1933; Lan in konoplja, 1935; Stročnice, 1948; Naše zito, 1949; Oljnice, korenovke, predivnice in hmelj, 1951; Obdelovanje zemlje, 1953; Gospodarjenje z gnojem, 1957; ter skripta: Trave, 1950; Seme in plevel, 1956; Nauk o travinju, 1956; Ključ za poznavanje semena trav in plevelov, 1950. Objavil je nad 250 razprav in člankov v Kmetovalcu, Glasniku Min. za kmet. v Bgdu, v Agronomskem glasniku v Zgbu, v Naši vasi, SiV, Kmečkem glasu, KolMD, KolPD, Soc. kmetijstvu in gozd., v Zborniku Biotehniške fak., Hopfenzeitung (Saar), v Splošni EncJ in drugod. - Odlikovan je bil z Redom dela z zlatim vencem 1961, izvoljen za častnega člana Zveze kmetij, inž. in tehnikov Sje in Jsle. Po smrti je 1972 dobil priznanje Ministr. za kmetij. ZDA, ker je vodil mednar. raziskovalno nalogo Preizkušanje samoniklega rastlinstva Jsle.

Prim.: Kmetovalec 1934, 75 s sl.; J 1935, 283; Spominski almanah, 329; Ko je ko, 620; ULjBB I, 171–72; II, 554–55; III, 977; Spominski ZbBF 1947–67, 112–13; ibid. 1947–82, 183; Jsl. poljoprivreda 1939–1969, Bgd 1970, 451; kadrovski arhiv Biotehniške fak.; SBL III, 181.

Adč.