Sabar, Jakob (1802–1863)

Sabar Jakob, pridigar in domnevni avtor nekega rokopisa, r. 15. jul. 1802 v Horvátzsidány na Gradiščanskem, ord. 21. dec. 1826 v Szombathelyu, u. 14. dec. 1863 v Črensovcih. Služboval je kot Beli Hrvat ves čas po prekmurskih župnijah: kot kaplan na Cankovi od marca do sept. 1827, v Turnišču do jan. 1833 pri župn. Fr. Novaku, ki je imel stike s St. Vrazom; župnik pri Sv. Benediktu v Kančovcih 1833–5, v Gornji Lendavi od 1. jan. 1835 do 1. avg. 1859, od tedaj do smrti v Črensovcih. — Raič poroča o njem, da »slovi kot najglasovitejši govornik slovenski … Zapustil je propovedi … križni pot in vse drugo, kar cerkveni obred veleva opravljati v narodnem jeziku, zloženo jegovim umom in trudom«. V črensovskem župnišču so ohranjene le pridige. Gruden je menil v objavi anonimnega rkp. Starine železnih in salajskih Slovencev (ČZN XI), da bi jih, po najdišču sodeč, moral napisati »kak župnik v Gor. Lendavi«. Nastanek rkp. je postavil v 3. in 4. desetletje 19. st., navedel napačno čas S-jevega bivanja v G. L. in prepustil odločitev, »jeli njemu pripisovati te zgodovinske liste ali komu drugemu«, natančnemu primerjanju pisave, česar nista storila z Ivanoczyjem, ki je rkp. našel in prinesel Grudnu. Popravke in dostavke v rkp. je po Ivanoczyjevi izjavi prisodil Jož. Košiču (gl. SBL I, 535–6), prezrl pa je, da je dostavljalo več rok. Grudnova objava je netočna glede jezika, črkopisa, opuščanja mnogih podatkov in nedosledna v objavi prvotnega in drugotnega besedila, na kar je delno opozoril že Glonar. Rkp. je bil do 1951 založen v ŠkALj. Primerjava pisave jasno kaže, da je avtor rkp. Jožef Košič. — Prim.: Géfin, A szombathelyi egyházmegye története III, 370: Raič, LMS 1869, 67; Gruden, ČZN XI, 1914, 93–154; Glonar, LZ 1915, 143; V. Novak, Jožef Košić, prekmurski pisatelj, RSAZU, razred za filol. in lit. vede III (1958), 233–79. Nk.