Růžička, Jan (1854–1930)

Růžička Jan, speleolog in društveni delavec, r. 27. maja 1854 kot sin sedlarja v Časlavu na Češkem jv od Prage, u. 17. oktobra 1930 v Lj. Obiskoval je realko v Kutni Hori in študiral v Pragi geodezijo, ki jo je dovršil 1872. Kot geometer je služboval do 1877 v raznih krajih na Češkem, do 1881 v Dalmaciji in na Dunaju, do 1883 v Lj. in do 1901 v Postojni, od koder se je vrnil v Lj., kjer je bil do upokojitve 1907 inšpektor pri finančnem ravnateljstvu. V Postojni, kjer si je ustvaril družino, je agilno delal v raznih društvih in med češkimi izletniki propagiral vse večji obisk Postojnske jame. Bil je med najbolj vidnimi člani l. 1889 tu ustanovljene jamarske organizacje Antrona, ki je s svojim pomembnim raziskovanjem v osrčju Notranjskega krasa prvič uveljavila slov. speleologijo pred tujim svetom. R. je sodeloval zlasti pri raziskovanju takrat najdene Otoške jame in Lepih jam za Veliko goro (Kalvarijo) v Postojnski jami, l. 1893 pa je bil med spremljevalci znamenitega francoskega speleologa E. A. Martela po dotlej neznanih delih podzemeljske Pivke. Izdeloval je jamske načrte in jih dal na voljo Martelu, da jih objavi. Z njegovim gradivom se je okoristil tudi inženir J. Schmid iz Přibrama, ki je l. 1891 izdelal nadroben načrt vseh dotlej znanih delov Postojnske jame. R-o marsikje omenja tudi speleološko slovstvo. Po prvi svetovni vojni je bil ponovno izvoljen v lj. občinski svet. V Lj. je več let predsedoval češki občini. — Prim.: J 1930, št. 242 (s sliko); Kraus, Höhlenkunde, 250, Wien 1894; Martel, Les abîmes, 440–2, Paris 1894; Hribar, Raziskovanje Postojnske jame, TurV 1955; Savnik, Naši zaslužni raziskovalci in propagatorji Postojnske jame (ib.). — Portret izdelal Skružny (v lasti potomcev). Svk.

RUŽIČKA Jan, speleolog in društveni delavec, r. 27. maja 1854 češkemu sedlarju v Časlavu jv. od Prage, u. 17. okt. 1930 v Lj. Po končani realki v Kutni Hori je študiral geodezijo na praški U in tu diplomiral 1872. Služboval je do 1877 na Češkem, zatem v Dalmaciji in na Dunaju, od 1881 do 1883 v Lj. in do 1901 v Postojni. Zatem je bil v Lj. do upokojitve 1907 inšpektor pri finančnem ravnateljstvu. V Postojni, kjer se je poročil, je delal v tamkajšnjih društvih in med češkimi izletniki propagiral obisk Postojnske jame. Bil je med najbolj agilnimi člani 1889 tu ustanovljene jamarske organizacije Antrona, ki je z uspešnim raziskovanjem v osrčju Notranjskega krasa prvič izpričala slov. speleološko dejavnost pred tujim svetom. R. je sodeloval zlasti pri raziskavah takrat najdene Otoške jame pri Velikem Otoku pri Postojni in v Postojnski jami za Kalvarijo, sedanjo Veliko goro, v tako imenovanih Lepih jamah. 1893 je bil med spremljevalci znamenitega franc. speleologa E. A. Martela po dotlej neznanih odsekih podzemeljske Pivke. Risal je jamske načrte in jih dal na voljo Martelu, da jih objavi v svojih študijah. Z njegovim gradivom se je okoristil tudi inž. J. Schmid iz Pribrama, ko je 1891 izdelal podroben načrt vseh dotlej znanih delov Postojnske jame. R. večkrat omenja domača in tuja speleološka literatura. V Lj. je več let predsedoval češki občini.

Prim.: Geslo Ružička Jan v SBL, kjer je navedena literatura.

Svk.