Slovenski biografski leksikon
Rustia Josip, gozdarski strokovnjak, r. 25. febr. 1861 v Skriljah pod Čavnom, u. 26. nov. 1949 v Lj. Po dovršeni realki v Gor. (1879) in zemljedelski visoki šoli (gozd. fak.) na Dunaju (1883) je vstopil 1884 v Gor. kot gozd. pripravnik pri upravi drž. gozdov; 1884–7 je bil v Kostanjevici na Dolenjskem ter 1886 opravil praktični gozd. izpit v ministrstvu za zemljedelstvo na Dunaju. Od 1887 je bil gozd. asistent v Innsbrucku (Tirolsko), od 1888 na otoku Mljetu pri Dubrovniku, kjer je spretno uredil zamotano vprašanje glede gozdnih služnosti tamkajšnjih kolonov. Dec. 1892 je bil imenovan za vodja gozdne uprave v Predazzo (Juž. Tirolska), 1895 pa v isti lastnosti v Motovunu v Istri. Od 1906 je bil višji gozd. upravitelj pri gozdarskem ravnateljstvu v Gor., od 1911 gozd. svetnik, 1917 dobil naslov »inženir«, 1918 je postal viš. gozd. svetnik. Po zlomu Avstrije je postal R. vodja gozdar. odseka v poverjeništvu za kmetijstvo pri Narodni vladi Sje v Lj., tu organiziral upravo drž. in verskozakladnih gozdov v Sji, bil od 1919 dvorni svetnik, od 1922 pa ravnatelj novo ustanovljenega ravnateljstva drž. gozdov v Lj., konec 1924 stopil v p. — L. 1931–6 je predsedoval lj. podružnici Jsl šumar. udruženja, od 1932 pa bil nje častni član. Uspešno je R. organiziral 1930 in 1936 gozdarski razstavi na lj. velesejmu. — Spisal je več razprav (ŽiS 1933, št. 2–6; Šumarski list, Zgb 1937, št. 4; GozdV, Mrb, 1938, 9; 1940, 10). O svojem službovanju na Mljetu je objavil spomine v ŽiS 1938, št. 3–4. — Prim.: L 1925, 71; Lj. velesejem 1930 (slika). Ara.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine