Rus, Marjan (1905–1974)

★

10. julij 1905

Kranj, Slovenija

†

28. avgust 1974

Kranj, Slovenija

Ime

ime:

Rus Marjan

Poklici ali dejavnosti

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

<person xmlns="http://www.tei-c.org/ns/1.0" xml:id="sbi528498" corresp="sbl-text.xml#sbl02717" role="main">
          <idno type="URL">http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi528498/</idno>
          <sex value="1"/>
          <persName>
            <forename>Marjan</forename>
            <surname>Rus</surname>
          </persName>
          <occupation scheme="#occupation" code="#operni-pevec"/>
          <occupation scheme="#occupation" code="#koncertni-pevec"/>
          <occupation scheme="#occupation" code="#basist"/>
          <birth>
            <date when="1905-07-10">10. jul. 1905</date>
            <placeName>
              <settlement>Kranj</settlement>
              <country>Slovenija</country>
              <geo>46.2428344 14.3555417</geo>
            </placeName>
          </birth>
          <death>
            <date when="1974-08-28" source="#es"/>
            <placeName source="#es">
              <settlement>Kranj</settlement>
              <country>Slovenija</country>
              <geo>46.2428344 14.3555417</geo>
            </placeName>
          </death>
        </person>

Slovenski biografski leksikon

Rus Marjan, operni in koncertni basist, r. 10. jul. 1905 v Kranju očetu Vilku (Vilibaldu), okrajnemu šol. nadzorniku in vodji čitalniškega pevskega zbora. V Kranju je R. obiskoval osn. šolo (1911–5) in klas. gimn. (mat. 1925). V Lj. je študiral pedagogiko in filozofijo na univ. (dipl. 1930) in hkrati solistično petje na Drž. konservatoriju (1926–31) pri J. Betettu (SBL I, 35–6) ter sodeloval pri Akad. pevskem zboru. Svoj odrski debut je imel 28. marca 1932 kot Don Basilio (Seviljski brivec) v lj. Operi, kjer je bil angažiran kot solist od 1. avg. 1932 do 31. jul. 1935. V tem času je naštudiral več vlog v operah Manon (Massenet), Nižava (D'Albert), Morana (Gotovac), Parsifal (Wagner) itd. Poleg tega se je uveljavil tudi v radijskih oddajah in na koncertih, na katerih je »krstil« nekaj novih slov. skladb (Adamič, Devojka s tremi sinovi; Osterc, Obed pri medvedu itd.). V l. 1935–9 je nastopal v zgb Operi, nato pa je odšel na Dunaj, kjer je od tedaj angažiran v Staatsoperi. Med tem časom je bil tudi na več gostovanjih z dunajsko drž. opero (Paris, Bruxelles, Haag, Amsterdam, Florenca itd.), samostojno pa v Barceloni (1953), Monte Carlu (1955), po večkrat v Lizboni, Salzburgu (Festspiele), Milanu (Scala) itd.

Vsa ta leta je na okoli 30 evropskih gledaliških odrih pel do 107 basovskih in basbaritonskih vlog v slov., hrv., rus., nem. in ital. jeziku pod raznimi dirigenti (Polič, Švara, Baranović, Matačić, Böhm, Furtwängler, Knappertsbusch, Strauss, Karajan, Quadri, Gui itd.). Naštudiral je obsežen repertoar — iz slovanskih oper: Župan (Pohujšanje v dolini šentflorjanski), Kecal in Krušina (Prodana nevesta), Povodni mož (Rusalka), Tomski (Pikova dama), Warlaam (Boris Godunov), Car Saltan (Car Saltan), Skula (Knez Igor); iz italijanskih oper: Melchthal in Gessler (Viljem Tell), Dulcamara (Ljubavni napoj), Don Pasquale (Don Pasquale), Kralj Ramfis (Aida), Pistol (Falstaff), Collin (Bohême); iz nemških oper: Dr. Bartolo (Figarova svatba), Komtur (Don Juan), Minister (Fidelio), Kaspar (Freischütz), Plumkett (Marta), Fasolt (Rheingold), Hunding (Walküre), Klingsor (Parsifal), Orest (Elektra), Wozzeck (A. Berg); iz francoskih oper: St. Bris (Hugenoti), Nilakanta (Lakmé), Grof de Grieux (Manon), Escamillo in Zuniga (Carmen).

Za lj. Opero je prevedel več opernih libretov v slov. jezik: Parsifal (R. Wagner), Viljem Tell (G. Rossini), Ol-Ol (N. N. Čerepnin) ter redigiral slov. tekst Prodane neveste (B. Smetana). Za lj. konservatorij je prevedel iz tujih jezikov več tekstov v slov. jezik (Scheidemantel, Bass-Album). Na Dunaju je redigiral nem. prevod opernega libreta Ljubezen do treh oranž (S. S. Prokofjev).

R. se poglablja tudi v probleme opernega gledališča, vzgoje poslušalcev in zlasti izvajalcev. O tem je imel nekaj predavanj na Akademiji za glasbo v Lj. in pisal O bistvu moderne operno-dramske šole in o Teatrski publiki … v SGR. Za Radio-Lj. je napisal nekaj prispevkov o delu avstrij. glasb. kritika Polgarja glede na njegovo duhovno sorodstvo z I. Cankarjem. — Prim.: imatrikulacijski listi v kvesturi na Univerzi v Lj.; likvidacijski listi SNG v Lj.; Drž. konservatorij v Lj., Poročilo o šol. l. 1928/9; GLLj. XIII–XV (1932–5); Zbori 1932, 39–40; 1933, 15, 24; SGR III (1955), 9 in 30; osebni podatki. Hr.

Kratice in krajšave

Radoslav Hrovatin

Hrovatin, Radoslav: Rus, Marjan (1905–1974). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi528498/#slovenski-biografski-leksikon (18. december 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Rus, Marjan (1905–1974)

Ime

Poklici ali dejavnosti

Rus, Marjan (1905–1974)

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

Slovenski biografski leksikon

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine