Ruppe, Mihael (1863–1951)

Ruppe Mihael, kipar in slikar, r. 24. marca 1863 v Schäfleinu št. 3 na Kočevskem, u. 10. marca 1951 v Salzburgu. Sin kočevskega nem. kmeta se je z družino že kot otrok preselil v Toplo reber pri Koprivniku. L. 1876 odšel v Salzburg k stricu, ki je bil tam trgovec. L. 1883 je bil v Kočevju med prvimi sprejet v novo ustanovljeno strokovno šolo za lesno obrt, zlasti za pletarstvo, kjer je ostal tri leta. Nato je odšel na Dunaj, da bi vstopil na akademijo, pa ni bil sprejet. Živel nato v Salzburgu in tam delal kot rezbar. V ti stroki se je spopolnil v Grödenu na Tirolskem, delal nekaj časa samostojno, tako da se je s prihranki napotil na Dunaj, kjer je stopil v šolo Avstrijskega muzeja za umetnost in obrt. Tam je na šol. razstavi dobil nagrado. Z Dunaja je odšel na Westfalsko v podobarsko delavnico, od koder se je vrnil v Salzburg, kjer je odprl samostojno podobarsko in kiparsko delavnico, a je le malo zaslužil. Potoval je po Italiji in se pri marinistu Karlu Böhmeju na Capriju začel učiti slikanja. Te nauke je pozneje nadaljeval na akademiji v Münchenu in v slikarski koloniji v Dachauu pri Münchenu, kjer sta ga poučevala H. Klotz in Adolf Hölzel. Poslej se je popolnoma posvetil slikarstvu, živel pred prvo svetovno vojno nekaj časa na Velikem Lošinju, kjer si je kupil hišo, naposled se je pa 1892 za stalno naselil v Salzburgu, kjer je postal meščan in v visoki starosti skoraj popolnoma slep u.

R. je bil v mladih letih pri nas precej znan, pozneje pa je bilo o njem le malo slišati, ker je živel ves čas na tujem. L. 1893 je za tedanji lj. Deželni muzej izvršil tri lesene alegorične kipe Delavnost, Pobožnost in Materinska ljubezen (vsi trije zdaj v Narodni galeriji v Lj.). Dve leti kasneje pa je po naročilu Kranjske hranilnice izdelal 14 akvarelov, predstavljajočih posamezne poglede na mesto Lj. po potresu. Ti akvareli so v založbi Kleinmayr & Bamberg izšli kot večbarvne razglednice, kakor je ista založba kasneje izdala tudi več drugih njegovih krajinskih motivov. V mali dvorani poslopja lj. Filharmonične družbe je priredil razstavo, ki je obsegala 66 del; nekaj oljnih slik, akvarele in perorisbe z motivi iz Istre, Dalmacije in Gardskega jezera, poleg njih je bilo pa 26 krajinskih podob s Kranjskega. L. 1895 je izdelal za véliki oltar župne cerkve v Koprivniku (Kočevsko) oljno sliko sv. Jakoba star., ki je l. 1951 s cerkvijo vred pogorela. Poslikal je tudi kapelico blizu Tople rebri. Kasneje je mnogo potoval po Bavarskem, Sev. Nemškem, po Italiji in Dalmaciji. Slikal je razen krajin zlasti marine. V Salzburgu so ga za zasluge nagradili s srebrno mestno kolajno, že prej je pa l. 1898 dobil na Dunaju drž. jubilejno medaljo za plastično delo, razstavljeno na tedanji razstavi v Avstr. muzeju. L. 1930 je za publikacijo Gottscheer Volkslieder mit Bildern und Weisen (Berlin-Leipzig) izdelal ilustracije. — Njegova žena Luiza roj. Peter, doma iz Osnabrücka, je bila slikarica in je slikala miniature na slonovini. Njegov mlajši brat Jurij R. je bil prav tako slikar. Učil se je sprva pri bratu Mihaelu, zaradi nezgode pa mlad umrl. — Prim.: Josef Erker, Jubilaeums-Festbuch der Gottscheer 600 Jahrfeier; V. Steska, ZUZ XI (1931), 107. Dbd.