Rupel, Karlo (1907–1968)

Rupel Karlo, violinist in violinski pedagog, r. 5. dec. 1907 v Trstu, živi v Lj., brat Mirka R-a (gl. čl.). Osn. šolo je obiskoval v Trstu (1914–8) in tam 1918 začel gimn. študije, ki jih je po preselitvi nadaljeval v Lj. (mat. 1926). Medtem se je vpisal 1922 tudi na lj. konservatorij GM. Glavni predmet violino je študiral pri Jánu Šlaisu in 1928 opravil na takrat že podržavljenem konservatoriju absolutorijski izpit visoke šole. Nekaj let se je izpopolnjeval v violinski igri na tujem: 1928–9 pri Otakarju Ševčíku v njegovi zasebni mojstrski šoli v Pisku (ČSR), nato v Parizu; najprej na École normale de musique, kjer je dobil diplomo Licence de concert (1930), nato še privatno do 1932. — Violinsko pedagoško se je začel udejstvovati po vrnitvi v Lj. 1932 na šoli GM. Naslednje leto je bil nastavljen na Drž. konservatoriju, 1939 kot docent na Glasbeni akademiji. L. 1944 se je pridružil NOB. Po osvoboditvi se je vrnil na prejšnje službeno mesto, bil 1945 imenovan za izred., 1949 pa za red. prof. Akademije za glasbo. V letu 1949–51 je bil njen rektor. — Koncertno je začel nastopati 1927. Prvi samostojni solistični koncert je imel 20. sept. 1928 v Mrbu. Med študijem v tujini je 1929–32 nastopal v Pardubicah, Prahaticah in Pisku, solistično ali v kvartetu pa v Parizu, Lyonu, Poitiersu in Nici. V domovini je koncertiral ob spremljavi orkestra ali klavirja v Lj., Bgdu, Zgbu, Sarajevu, Skopju, Splitu, Subotici, na Reki in v mnogih manjših mestih. Med NOB je imel koncertne nastope v Beli Krajini, v Bgdu in bolnišnicah v južni Italiji. V tujini je opravil 1953 koncertno turnejo v Zah. Nemčiji (Reichenhall, Idstein, Homburg, Soden), 1955 v Turčiji (Istambul), 1958 pa na Kitajskem, v Sev. Vietnamu in Sev. Koreji. V radiu je nastopal razen v Jsli še v Avstriji (Clc, Gradec) in Nemčiji (Köln, München). Njegovi sporedi obsegajo vrsto violinskih koncertov z orkestrom (Bach, Mozart, Beethoven, Mendelssohn, Brahms, Čajkovski, Glazunov, Saint-Saëns, Lalo, Arnič), v komornem repertoarju pa daje prednost Mozartu, Beethovnu in sodobnejši literaturi (Debussy, Stravinski, Prokofjev, jsl avtorji). — Dal je pobudo za intimne komorne in orkestralne koncerte GM (od 1932 dalje); sodeloval je v klavirskem triu Rupel-Leskovic-Lipovšek 1933–4; po osvoboditvi je osnoval lasten kvartet. Bil je soustanovitelj Lj. filharmonije 1934, dirigent komornega orkestra v Lj. 1942; ustanovil in dirigiral je komorni orkester 1953–4; 1957 je ustanovil in vodi do danes ansambel Slov. solistov — Napisal je teoretično-metodično razpravo s področja violinske igre Tehnika loka (Lj. 1959) uredil več zbirk skladb v šol. namene za violino in klavir: Slovenske mladinske za violino in klavir, Mladinske skladbe za violino in klavir (Lj. 1953) in Mladi violinist (Lj. 1958, 2 zv.). — Od ustanovitve Društva glasbenih umetnikov Sje je do danes z manjšimi presledki njegov predsednik. Bil je odlikovan za sodelovanje v NOB in prejel zvezno nagrado za umetniško delovanje. — Prim.: Písecke listy 12. jun. in 11. nov. 1928; Mariborer Zg 1930, 22. sept.; Novo doba (Split), 1931, 19. nov.; S 1931, 7. okt.; J 1931, 11. dec.; Journal des débats (Paris) 1932, 30. marca; Le monde musical (Paris) 1932, 31. marca; Le courrier musical et théâtral (Paris) 1932, 15. apr. in 11. maja; Les dernières nouvelles de Strasbourg 1932, 28. apr.; SN 1932, 16. dec.; Narodne novine 1933, 10. marca; Morgenblatt (Zgb) 1933, 11. marca; Politika 1945, 6. maja; La voce libera (Trst) 1946, 11. dec.; Lavoratore (Trst) 1946, 11. dec.; Corriere di Trieste 1946, 11. dec.; PDk 1946, 12. dec.; SPor 1946, 19. maja; LdP 1948, 5. jan.; PDk 1951, 8. apr. in 24. okt.; 1953, 4. okt.; SPor 1953, 14. okt.; Frankfurter Neue Presse 1953, 26. nov.; Frankfurter Rundschau 1953, 27. nov.; Taunus Bote 1953, 23. nov.; SPor 1955, 15. marca; LdP 1955, 17. marca; La capitale (Hanoi) 1958, 26. jan.; Le peuple (Hanoi) 1958, 28. jan.; Thù d`ô (Hanoi) 1958, 1. febr.; SPor 1959, 16. apr. (s sliko); Ko je ko, 616. Alc.

RUPEL Karlo, violinist in violinski pedagog, r. 5. dec. 1907 v Trstu, u. 17. sept. 1968 v Lj. Brat slavista Mirka (gl. čl.). Osn. š. v Trstu (1914–18). 1918 je začel gimn., ki jo je po preselitvi nadaljeval v Lj. in 1926 maturiral. 1922 se je vpisal na lj. konservatorij GlasbM. Glavni predmet violino se je učil pri Janu Šlaisu in 1928 opravil na drž. konservatoriju absolutorijski izpit visoke š. Eno leto se je nato spopolnjeval pri Otokarju Sevčiku v njegovi zasebni š. v Pisku (ČSR), nato v Parizu, najprej v Ecole normale de musique, kjer je dobil diplomo Licence de concerte (1930), nato še privatno do 1932. Pedagoško je začel delovati 1932 na š. GlasbM. Naslednje leto je učil na Drž. konservatoriju. 1939 je bil docent na Glasb. akademiji. 1944 se je pridružil NOB. 1945 je bil imenovan za izrednega, 1949 za rednega prof. Akademije za glasbo, 1949–51 je bil njen rektor. Koncertno je začel nastopati 1927. Prvi samostojni koncert je imel 20. sept. 1928 v Mrbu. Od 1929–32 je nastopal v raznih krajih na češkem, v Franciji in po vseh glavnih jsl. mestih. Med NOB je koncertiral v Beli krajini, Bgdu in po bolnišnicah v južni It. 1953 je opravil koncertno turnejo po Zah. Nem., 1955 po Turčiji, 1958 na Kitajskem, v Sev. Vietnamu in v Sev. Koreji. Na radiu je nastopal v Jsli., Avstr. in Nem. Dal je pobudo za intimne komorne koncerte GlasbM; sodeloval je pri klavirskem triu Rupel-Leskovic-Lipovšek. Po vojni je osnoval lasten kvartet. Ustanovil in dirigiral je komorni orkester. Bil je soustanovitelj lj. Filharmonije (1934). Po vojni je ustanovil in vodil ansambel Slovenskih solistov. - Napisal je teoretično-metodično razpravo Tehnika loka (1959). Uredil je več zbirk v šol. namene za violino in klavir; Slovenske mladinske za violino in klavir (1953); Mladinske skladbe za violino in klavir (1953), Mladi violinist (1958). Bil je vrsto let predsednik Društva glasb. umetnikov Jsle. Odlikovan je bil za sodelovanje v NOB in prejel zvezno nagrado za umetniško delovanje.

Prim.: Pisecke listy 12. jun. in 11. nov. 1928; Mariborer Zg 22. sept. 1930; Novo doba (Split) 19. nov. 1931; S 7. okt. 1931; J 11. dec. 1931; Journal des débats (Pariz) 30. mar. 1932; Le monde musical (Pariz) 31. mar. 1932; Le courrier musical et théâtral (Pariz) 15. apr. in 11. maja 1932; Les dernières nouvelles de Strasbourg 28. apr. 1932; Sn 16. dec. 1932; Narodne novine 10. mar. 1933; Morgenblatt (Zgb) 11. mar. 1933; Politika 16. maja 1945; La voce libera (Trst) 11. dec. 1946; CorrTs 11. dec. 1946; PDk 12. dec. 1946; 8. apr. in 24. okt. 1951; 4. okt. 1953; SPor 19. maja 1946; 15. mar. 1955; 16. apr. 1959; Frankfurter Neue Presse 26. nov. 1953; Frankfurter Rundschau 27. nov. 1953; Taunus Bote 23. nov. 1953; La capitale (Hanoi) 26. jan. 1958; Le peuple (Hanoi) 28. jan. 1958; Thù D'ô (Hanoi) 1. febr. 1958; SBL III, 165–66; MuzE II, 515.

Har.