Rozman, Ivan (1873–1960)

Rozman Ivan, književnik in publicist, r. 9. nov. 1873 v Kranju mesarju Janezu in Frančiški r. Engelmann, u. v Lj. 15. apr. 1960, pok. v Kranju. Dovršil je 4 razrede osnov. šole in le 1. razred gimn. v Kranju; 1890–910 je služboval pri dr. V. Štempiharju, v začetku kot pisar, nato solicitator in od 1900 vodja pisarne. Z izobraževanjem in prakso si je pridobil potrebno pravno znanje in 1910 je odprl v Kranju gospodarsko pisarno, ki jo je vodil do 1914. Po tri in polletni službi v vojski je bil 1918 prideljen prehranjevalnemu uradu v Lj.; ob času koroškega plebiscita je bil inspektor za prehrano v coni A; od 1924 do upokojitve 1939 je služboval na lj. univerzi kot kvestor, uradnik na zavodu za meteorologijo in geodinamiko ter knjižničar na pravni fakulteti.

R. se je sam izobraževal v zgodovini in filozofiji, študiral nemške filozofske sestave (Kant, Hegel, Schopenhauer), zgodovino verstev, sociologijo in slovstvene klasike ter se dokopal do obsežnega znanja in samosvojega idealističnega filozofskega nazora. Pod raznimi imeni in šiframi: Ivan R., Janko R., I. R., Otokar Klas, A. D., -n, Peter Popotnik, O. A. M. je pisal lit. kritične, politične, gospodarske in satirične članke v Gorenjca, S, SN, E, Naš list, NDk, TL, Brivca, Kurenta, Ježa. Večja razpravljanja so: Naša pot k morju (SN 1922, št. 18, 19, 22, 24), Quo vadis, naša inteligenca? (NDk 1926, št. 57, 58, 68–70); Dokumenti o koroškem plebiscitu; Naša bol (Lj. 1922). Na Zavodu za meteorologijo je sestavil Navodila za opazovanje. — Gojil je tudi leposlovje in esejistiko. Prvi leposlovni spis je objavil 1894 v V, pozneje pisal črtice v LZ 1905 in 1906; po Kersnikovem romanu Testament je napravil dramo z istim imenom (upriz. v Lj. 1905, v knjigi 1906, 1923²) in vanjo položil samostojno rešitev konflikta. — Sad filozofskega razmišljanja so aforizmi Kamenje z domače zemlje (Sn 1916), Beseda o rojstvu, Včlovečenje (LZ 1917), Nova erotika (LZ 1923, v knjigi 1923), eseji: Begovič: Božji človek, Hlapec Jernej na odru (LZ 1927), Henrik Ibsen (LZ 1928), Župančičeve miselnosti smer in smoter (Žup. zbornik 1928). R-ova razmišljanja se obračajo zoper Nietzschejevega nadčloveka, kakršen se je pokazal zlasti v 1. svet. vojni, in zoper pojave v poznejših evropskih imperializmih; nasproti človeku sile postavlja človeka duha, zmagovalca nad razdvojeno naravo. V Novi erotiki sledi glavnim vprašanjem svetovne filozofije, zlasti polarnosti razuma in ontološke pomembnosti obeh naravnih nosilcev človeškega dogajanja: moža in žene; svoja dognanja prikazuje brez določenega sistema, v obliki poetično-razumskih sentenc. — Prim.: SN 1905, št. 69, 71; S 1905, št. 72; Zbašnik, LZ 1905, 315; Korun, LZ 1906, 508; F. L. Tuma, Naš list, 1906, št. 12; Majcen, DS 1923, 248; Koblar, DS 1924, 95; 1928, 157; Z(orec) Č(rtomir), GG 1953, št. 45. Kr.