Rotman, Franc (1710 | okoli 1716–1788)

Rotman Franc, lj. baročni kipar, r. 1710 (V. Steska domneva, da na Vipavskem), u. 11. jan. 1788 v Lj. Poročil se je v Lj. 1740 z Justino, hčerjo Gašparja Rose, priči pri poroki sta bila Jelovšek (SBL I, 362) in Franc Grabnik. R. je postal 1757 lj. meščan; kot pomočnik v delavnici Francesca Robbe (gl. čl.) je po njegovi smrti prevzel vodstvo kamnoseške in kiparske delavnice.

R-ovo delo je mnogo manj pomembno kot Robbovo in na mnogo nižji kvalitetni stopnji. Njegova oltarna arhitektura je mešanica poznega baroka in prvih elementov klasicizma; značilen je motiv hrastovega lista, ki ga uporablja kot okras. Njegovi kipi so v primeri z Robbovimi masivni, brez višinskega zagona in gracije; draperija je običajno obdelana v težkih, debelih gubah. — Glavna dela: dva oltarja v cerkvi v Matenji vasi (pred 1770); oltar ob severni steni kripte katedrale v Krki na Koroškem; glavni oltar in štirje stranski oltarji v cerkvi sv. Marije v Zgbu; kipa sv. Florijana in Roka na oltarju sv. Janeza Nep. v šentjakobski cerkvi v Lj.; verjetno tudi tretji stranski oltar ob južni steni stolnice v Clcu. — Prim.: J. Zabukovec, Slavina. Prispevek k zgodovini župnij lj. škofije 1910, 134; V. Steska, ZUZ 1925, 96; Anton Vodnik, ib. 1927, 137, 138; Melita Stele, ib. N. V. 1957, 56–9. MSt.

ROTMAN (ROTTMAN, ROTHMAN) Franc, kipar, r. ok. 1716, u. 1788 v Lj. Svoj čas je veljal za vipavskega rojaka, ker pa se je izučil v kiparski delavnici beneškega mojstra Giuseppeja Torretta, je bil najbrž po rodu z Beneškega. Po prihodu v Lj., kjer se je 1740 poročil in dobil 1757 meščanstvo, je sodeloval s kiparjem F. Robbom, po katerem je prevzel tudi delavnico. Podpisoval se je kot «Architetto e Scultore De Marmi», v sporu z lj. zidarskim in kamnoseškim cehom pa je 1760 poudarjal, da je kipar in da prepušča grobo obdelavo kamna kamnosekom. Kljub zvezam z Robbom ta na Rotmana slogovno ni občutneje vplival; kipar je ohranil v svojem delu klasicistični značaj Torrettovih plastik, v primerjavi z Robbovimi vitkimi figurami pa so R-ove kar okorno čokate in jih ovija nabrekla draperija. - R-ov opus, kolikor ga doslej poznamo, ni obsežen. V Lj. sta najbrž njegova kipa sv. Florijana in sv. Roka na oltarju sv. Ignacija v šentjakobski cerkvi; za Krko na Koroškem je izklesal Marijin oltar v kripti stolnice (1766) in stranski oltar v celovški stolnici, za cerkev sv. Frančiška Ksav. v Radmirju pa spodnji del velikega oltarja (1764–65); njegov je verjetno tudi severni stranski oltar v Moravčah. Za Marijino cerkev v Zgbu je naredil veliki in štiri stranske oltarje (1768–73). V primorsko smer je segel z oltarjema sv. Tilna in sv. Ahacija (1770) in verjetno tudi z velikim oltarjem sv. Janeza Krst. (pred 1770) za Matenjo vas na Pivki ter z velikim oltarjem za Gradec pri Slavini (ta je spadala tedaj pod tržaško škofijo). Ob oltarju za Gradec v kompoziciji okvirne oltarne arhitekture slutimo tipološko sorodnost z Robbovim zagrebškim oltarjem sv. Križa.

Prim.: V. Steska, Ljubljanski baročni kiparji, ZUZ V, 1925, 96; SBL III, (z nadrobno liter.) 143; Mel. Stele, Ljubljansko baročno kiparstvo v kamnu, ZUZ N. V. IV, 54–59; S. Vrišer, Baročno kiparstvo v osrednji Sloveniji, Lj. 1976, 212–13; Isti, Baročno kiparstvo na Primorskem, 1983; D. Prelovšek, Kje se je šolal kipar F. Rotman, Kron 24, 1976, 106.

E. Cevc