Roš, Miloš (1881–1953)

Roš Miloš, učitelj in ljudskoprosvetni delavec, starejši sin Ferdinanda R-a (gl. članek) in Rozalije Dernovšek, r. 3. okt. 1881 v Hrastniku, u. 16. jan. 1953 v Laškem. Dovršil je učiteljišče v Lj., l. 1901 je postal učitelj na Dolu pri Hrastniku in v poletnem času vodil tudi gorsko ekskurendno šolo na Kalu. L. 1906 je bil premeščen v Hrastnik, kjer je kot učitelj ostal do konca šol. l. 1936/7, ko je stopil v pokoj. Po upokojitvi se je preselil v Laško, kjer si je kupil skromen dom. Med prvo svet. vojno je služil kot navaden vojak, ker so ga imeli za politično nezanesljivega. Prišel je v italij. ujetništvo, ob koncu vojne sta z bratom Ferdinandom pobegnila ter se prebila do jsl meje. L. 1941 ga je okupator z družino izselil v Slavonijo. V Čazmi (op. ur.: V Čalmi) so ga preganjali in mučili, domov se je vrnil z uničenimi živci.

R. je ves gorel za narodno svobodo, izobrazbo in napredek. Službujoč na bližnjem Dolu, je v svojem roj. kraju deloma neposredno, deloma posredno ustanovil celo vrsto društev, v katerih je razvil živahno delovanje. Ta društva so bila: Nar. čitalnica, Pevski in tamburaški zbor, Godalni orkester, Strelski in kegljaški klub, Lovsko društvo Jelenca, Slovensko delavsko podporno društvo, Sokolsko društvo, moška in ženska podružnica DCM. Prirejal je gledališke igre, najprej v R-evem kozolcu, nato v Delavskem domu. Razen tega je skrbel tudi za druge kulturne in zabavne prireditve. Napisal je Maistrov petelinček. Spomin na velikega moža (MV 1939, št. 167). Zlasti mu je bilo na tem, da pritegne k društvenemu delu čimveč delavcev in je imel v tem pogledu lep uspeh. Bil je stalno v stiku z delavsko strokovno in polit. organizacijo. Njegovo prosvetno delo je mnogo pripomoglo k temu, da se je v Hrastniku okrepila nacionalna in socialna odpornost. — Prim.: Lojze Hofbauer, Zasavski vestnik 12. febr. 1953 (nekrolog); Janko Orožen, Zgod. Trbovelj, Hrastnika in Dola I (1958), 715. Ožn.