Rostohar, Mihajlo (1878–1966)

Rostohar Mihajlo, psiholog, r. 30. jul. 1878 kmetom v Bregah (Krško), v pok. živi na Goleku pri Krškem. Obiskoval je gimn. v Lj. in Kranju od 1896 (mat. 1901) ter bil tu hkrati sodel. lista Nova nada v Zgbu in soizdajatelj dij. lista Brstje. Študiral je filoz. na Dunaju (F. Jodl) in v Gradcu (Meinong), končal na Dunaju (prom. 1905). Po enoletni supl. službi v Beljaku se je na pobudo F. Jodla odločil za akadem. poklic, odšel v Prago, z drž. štipendijo pa v Leipzig na psihol. inštitut (W. Wundt), Halle a. d. S. (F. Krueger) in Berlin (Rupp). Habilitiral se je v Pragi (1909), objavil Uvod v znanstveno mišljenje (Praga 1909), bil docent 1910–22 (izvzemši voj. leta). Postal je asistent (1923) na nevrološ. odd. (Praga), izr. prof. psihol. (1924) na Masarykovi univ. v Brnu, bil red. prof. (1928–47) ter tja preselil prvi psihol. inštitut v ČSR, ki ga je bil sam ustanovil (1912) na praški medic. fak., in 1948–9 rektor Vis. šole za socialne vede v Brnu. Med okupacijo je živel na Goleku in se pridružil partizanom. L. 1949 se ni mogel vrniti v ČSR. Postal je red. prof. psihologije lj. univerze (1950 do upokojitve 1957). — Na R-jev znanstveni razvoj so vplivali: Brentano (po Meinongu) s pojmom psihologije kot deskriptivne vede, Wundt z eksperimentalno prirodoslovno metodo, Krueger s pojmom psihične strukture, ki jo R., v razliko z lipsko šolo, pojmuje zgolj kot fenomenalno danost, ter Dilthey s svojimi spisi. R-jev življ. problem je razvojna psihologija, ki si jo je zamislil v štirih delih, izšel pa je le prvi (Studie z vývojové psychologie. Díl I. Spisy fil. fak. Masarykovy univ. v Brně, 25 (1928), str. 118 + 39 + XLIII). Osnovana je na le noetičnih in eksperimentalnih temeljih in se ne spušča v metafiz. razglabljanja. R. je bil soizdajatelj in sourednik Vede 1911, izdal in uredil (1912–4) »časopis za napredno kulturo« Napredno misel (I–II) in izdajal (1934–47) Psychologie, Časopis pro teoret. i užitou psychologii, edino češ. znanstv. psihol. revijo. Že 1907 je v Pragi javno podprl zahtevo po slov. univerzi ter v sledečih letih do nje ustanovitve požrtvovalno delal zanjo. Sodeloval je na kongresih (pedagoš.: Brno, Praga, Bratislava; vseslovanski: Brno 1934, Lj. 1937; psihol.: Bonn 1927) in posegal s članki v Omladini, Napredni misli (Praga), SN, J, Jsl, ND i. dr. tudi sicer v slov. kult. ter polit. življenje. Napisal je tudi Stavek in misel (Razprave SAZU, razred za zgod. in družb. vede II, 1953). — Prim.: SIT 1911, št. 39 (s sliko); Hribar II, 303; Zgod. slov. univerze do 1929, 121–64 (passim); P. Ranschburg, Psychological Abstracts, IV (1930), 98; isti, Psichologický sbornik. K šestdesátým narozenám Mihajla Rostohara, zvláštní otisk z Psychologie IV (Brno 1938, s seznamom njegovih spisov in sliko); J 1934, št. 103 (s sliko); 1938, št. 177 (s sliko); SN 1938, št. 170 (s sliko); Žontar, Kranj, 344; ULj. 67–9; Ko je ko, 614; SPor 1958, št. 179. A. T.