Rosthorn, Avgust, baron (1790–1843)

Rosthorn Avgust, fužinar in pionir na področju metalurgije, na Dunaju r. 6. jan. 1790 Matevžu in tam u. 25. nov. 1843. Da bi za očetovo tovarno v Oedu ceneje pridobival cink, je R. z mlajšim bratom Francom (gl. čl.) ustanovil 1822 cinkarno v Prevaljah, a jo je opustil 1828, ko je padla cena cinku na polovico, in se posvetil železarstvu. Pridobil si je lastništvo premogovnih skladov v Lešah pri Prevaljah in rudarske pravice, v Prevaljah pa po lastnih načrtih zgradil 1835 železarna z valjarno (6 pudlarskih peči, 4 varilni ognji), ki naj bi, izkoriščajoč vodno silo Mežice, izdelovala železniške tirnice. Dobavljala jih je že 1838 za zgraditev zaseb. sev. železnice na Češkem, proge Monza—Milan v Lombardiji in glavne proge juž. žel. Dunaj—Trst. Z velikimi denarnimi žrtvami in dolgoletnimi poskusi je R. s svojim obratnim ravnateljem 1840 rešil zanju največji problem: kako uporabiti pri pudlanju železa rjavi (leški) premog namesto črnega. Po naključju odkriti, takoj patentirani postopek je izzval na vsem kontinentu popoln preobrat v železarstvu. Odlično, čeprav po mnogih težavah, sta rešila tudi vprašanje, kako zmanjšati porabo kuriva: za izdelavo 1 q tirnic so odslej porabili le tretjino prejšnje količine premoga. Do 1855 je železarna dobavila 1,307.255 q tirnic. Izdelovala je tudi za kolesa jeklene osi in platišča odlične kakovosti, uživajoč prednost pred belg. in angl. izdelki (1852 priznanje mednarod. komisije na veliki tehn. konkurenci).

R-ove železarne so pa svojih odkritjih — druge železarne so jih pozneje še uspešneje izkoristile — zaslovele: po njihovih vzorih so začeli graditi pudlarske naprave po vsej Nemčiji (Porenje, Saško). R-u so na vrtu v bližini nekdanjih železarn, ki jih je po njegovi smrti prevzel in povečal njegov brat Franc, postavili skromen spomenik. — Prim.: Schematismus d. Ver. zur Beförderung u. Unterstützung d. Industrie u. d. Gewerbe 1841, 57; Ber. d Kärnt. Handels- u. Gewerbekammer zu Klagenfurt über die Kärnt. Eisenindustrie, Klagenfurt 1852, 13, 21, 23; Ber. d. Kärnt. A.-G. Kammer über d. Zustand d. Gewerbe, d. Handels- u. der Verkehrsmittel im J. 1852, 42, 71; ib. 1853; Car. 1877, 265–77; 1879, 18–23; Ivan Mohorič, Industrializacija mežiške doline, Mrb 1954, 71–90 (z navedbo literature); Kärntens gewerbliche Wirtschaft von d. Vorzeit bis zur Gegenw., Klagenfurt 1954, 226, 227, 233, 241, 270, 285, 290, 329; Handelskammer Kärnten, Clc, št. 84/60 (Präs. Abt. Ka) Pf., poročilo 11. jan. 1960. Mrč.