Rossipal, Anton (1852–1906)

Rossipal Anton, gozdarski strokovnjak, r. 14. apr. 1852 v Haslicht (Varhošt) na Moravskem nadgozdarju olomuškega stol. kapitlja, u. 3. febr. 1906 v Opatiji, kjer se je zdravil. Po dovršeni realki v Olomucu je obiskoval R. moravsko-šlezijsko gozdarsko šolo v Eulenbergu (Sovinec okr. Rymořov), opravil drž. izpit za samostojno gozdarsko-upravno službo 1874 ter nastopil službo pri Dež. vladi v Lj. Postal je 1875 gozdarski pristav, kot tak bil prestavljen 1876 k c. kr. namestništvu v Trst, postal 1879 gozdarski komisar, bil 1885 poklican v ministrstvo za zemljedelstvo na Dunaj in napredoval tu 1890 do viš. gozd. komisarja. Od 1892 je bil v Trstu kot deželni gozd. nadzornik za Primorsko, 1893 gozd. svetnik. Po smrti Salzerja (gl. čl.) je 1895 prišel spet na Dunaj, vodil v zemljedelskem ministrstvu tehnične posle za gozdarsko policijo in urejanje hudournikov kot viš. gozd. svetnik (od 1896), od 1900 z naslovom in značajem, od 1903 kot pravi ministerialni svetnik; za urejanje hudournikov je bil na njegov predlog 1903 ustanovljen poseben oddelek.

R. je bil prvi podpredsednik (vsaj 1896–905) Kranjsko-primorskega gozdarskega društva. Urejeval je 1895–905 njegovo glasilo (Mitteilungen des krainisch-küstenlandischen Forstvereines, XVII.–XXIII. zv.) in bil član različnih komisij in društev. S svojim izrednim poznavanjem stroke in zlasti slovanskih jezikov je uspešno izgradil in dvignil gozdarsko tehnično in upravno službo. A. Repič (gl. čl.) je iz marmorja izklesal R-ov kip. — Prim.: Mitt. des krainisch-küstenländischen Forstvereines 1907 (XXIV.–XXV. zv.), priloga s sliko pred str. 1, str. 1, 2; LZ 1907, 444. Šiv.

ROSSIPAL Anton, gozdarski strokovnjak, r. 14. apr. 1852 v Vařhoštu (Haslicht) na Moravskem v družini nadgozdarja olomuškega stolnega kapitlja; u. 3. febr. 1906 v Opatiji. Dovršil realko v Olomucu, nato pa moravsko-šlezijsko višjo gozd. š. v Sovincu v okraju Rymořov (v Eulenbergu). 1874 je R. nastopil službo kot gozd. praktikant pri dežel. vladi za Kranjsko v Lj., kjer je 1875 opravil izpit za samostojno gozdno gospodarstvo. 1876 je bil premeščen k ces. namestništvu v Trst, kjer je napredoval za pristava in 1879 za gozdar. komisarja. 1885 so ga poklicali v ministr. za kmet. na Dunaj, 1890 je napredoval za gozdar. nadkomisarja. Od 1892 je bil v Trstu dežel. gozdni nadzor, za Prim., kjer je 1893 napredoval za gozdar. svetnika. Po smrti ministr. svetnika Ivana Salzerja (1895) je bil vpoklican v ministr. za kmet. na Dunaj, kjer so mu poverili vodstvo tehniških del urejanja hudournikov in gozdnopolit. upravo. Na tem položaju je 1896 napredoval za gozdar. nadsvetnika z naslovom in značajem, 1903 pa je postal stalni ministerialni nadsvetnik. Na njegov predlog so v ministrstvu ustanovili poseben oddelek za urejanje hudournikov. - R. je bil dober organizator; bil je prvi podpreds. Kranjsko-primorskega gozdarskega društva (1896–1905). Od 1898 do smrti je urejal njegovo glasilo (Mitteilungen des krainisch-küstenlandischen Forstvereines, 17–23. zv.). Bil je odb. Avstr. drž. gozdar. društva, poslovodja avstr. gozdar. kongresov in ur. poročil teh kongresov. Bil je v tistem času med najboljšimi poznavalci gozdar. stroke, osebno pa zaslužen za njen razvoj. Zato so mu gozdarji postavili nagrobnik z doprsnim kipom, ki ga je izdelal akademski kipar Alojzij Repič.

Prim.: Centralblatt f. das Forstwesen, Wien 1906; LZ 1907, 444; SBL III, 137; GozdV 1961, 185–86.

Adč.