Rosina, Fran (1863–1924)

Rosina Fran, politik, r. 29. sept. 1863 v Leskovcu (Šmartno pri Litiji), u. 16. okt. 1924 na Dunaju. Dovršil je 1884 gimn. v Lj., pravne študije na Dunaju, kjer se je živahno udeleževal dijaškega življenja v Sji (1887 nje predsednik) ter dopisoval v SN. L. 1888 je stopil kot odvet. koncipient k dr. Slancu v Nov. mestu, po doktoratu (Gradec, 18. marca 1891) pa k dr. Jos. Sernecu v Celju, napravil 1894 odvet. izpit ter odprl 1895 lastno odvet. pisarno v Ljutomeru, se 1901 preselil v Mrb, kjer je ostal do smrti. V Nov. mestu je 1888 ustanovil Dolenjski Sokol (starosta do 1891), v Celju je bil odbornik v Čitalnici in podr. CMD, stalni dopisnik SN in celjske D, v kateri je satirično obdelal (psevd. Puščavnik na starem gradu) takratne celjske oblastnike. V Ljutomeru je bil odbornik Posojilnice, 1896 izvoljen za poslanca v štaj. dež. zbor, kjer se je potegoval za obnavljanje uničenih slov. vinogradov, v slov. delegaciji pa odločno zastopal radikalno slov. stališče »proč od Gradca« ter kot odličen ljud. govornik na številnih shodih narodno prebujal množice. L. 1902 je odklonil ponovno kandidaturo za dež. zbor. V Mrbu je postal predsednik Čitalnice, kot načelnik (1905–24) Posojilnice je krepko podpiral slov. zadružništvo in postal predsednik nove Zadružne zveze v Celju. Govoril je tudi na S. Gregorčičevi slavnosti v Mrbu 7. apr. 1907 (D 1907, št. 48–52). L. 1907 je ustanovil Mrb Sokol (starosta 1907–8, 1913–8). Ko so v Rušah 28. jun. 1914 razvili sokol. zastavo s trakom in napisom »Brani mejo«, je R. govoril, njegova žena pa kumovala. Avstr. oblastva so to slavnost osumila zveze s sarajevskim atentatom (isti dan!) in z velesrbsko propagando, štirinajst uglednih Rušanov (Glaser, Lesjak, kaplan Ilc i. dr.) pa veleizdaje in jih zaprla v Gradcu. Ko je R. zanje posredoval pri ministr. preds. Stürgkhu in pri vrhov. vojaš. avditorju, so še njega zaprli in šele 4. okt. 1914 hudo bolnega (sladkorna bolezen) izpustili. L. 1918 je uspešno vodil z dr. Verstovškom in Rud. Maistrom (SBL II, 14) osvoboditev Mrba, 26. sept. 1918 stopil kot podpredsednik v novo ustanovljeni Nar. svet za Štajersko, proglasil z balkona mest. hiše Mrb za slov. last, kot načelnik Mrb posojilnice pa nakazal Nar. svetu 2 milijona kron (vrnila Dež. vlada za Sjo 1921), da je mogel general Maister preskrbovati in plačevati slov. vojaštvo v Mrbu in na drž. meji. Kot zastopnik Nar. sveta sta se R. in general Maister pogajala z nem. odposlanci iz Gradca za sev. mejo z Avstrijo. V predvojni dobi slogaško usmerjen, je R. od 1921 aktivno sodeloval v JDS, bil na njeni listi 1921 izvoljen za obč. odbornika in mest. svetovalca v Mrbu. Kot velik prijatelj dijaštva je 1922 ustanovil Dijaški dom v Mrbu in podpiral Dijaško kuhinjo, kateri je bil podpredsednik in predsednik. V politiki je bil idealen bojevnik za nar. svobodo, ugodljiv in prizanesljiv tudi do nasprotnikov, povsod priljubljen. Svojo sladkorno bolezen je nazadnje zdravil v Neumannovem sanatoriju na Dunaju, kjer je u. po operaciji, a bil v Mrbu pokopan. — Prim.: Prijatelj, KPZS IV, 82; J 1924, št. 245, 248 (slika); ND 1924, št. 119; S 1924, št. 238; SN 1924, št. 239; Straža 1924, št. 120; Tabor 1923, št. 221; 1924, št. 238; KCM 1926, 58; Skaberne, Slov. advokati in notarji (priloga SP 1936; št. 3–4); Slavič, Držav. prevrat v mrb oblasti v knjigi Slovenci v desetletju 1918–1928, 220, 224–5, 235; Styriacus (= Baš), Posojilnica v Mrbu 1933, 59 (slika), 61, 66, 70, 80–1; Vodnik po Mrbu 66, 70, 73; Kron I (1934), 230 (slika); III (1936), 60 (s sliko). Ara.