Rojic, Melita (1879–1924)

Rojic Melita, slikarica, r. dr. Aleksiju (gl. čl.) in materi Ani pl. Dolšajn iz Postojne 6. maja 1879 v Gor., u. tam 11. avg. 1924. R. je govorila več jezikov in igrala klavir in gosli. Zgodaj se je začela ukvarjati z akvarelnim slikarstvom. Za učiteljico ji je bila slikarica Avgusta Šantlova. R. je nastopila na II. slovenski umetnostni razstavi v Lj. 1902, kjer je pokazala tri akvarele. Udeležila se je še več razstav v Lj. in v Zgbu, na Dunaju, v Monakovem in drugod. Njeni akvareli so slikani s krepko potezo, figure plastično oblikovane, celota je prav skladna in značilno osebna. Barve so jasne in prozorne, celota pa preprosta in prisrčna. Mnogo je slikala krajine, zlasti tudi z Gorenjskega, posebno še z Bleda in iz Bohinja. Več njenih podob so porabili v barvnih reprodukcijah za razglednice. Ohranile so se pa tudi nekatere njene osebne portretne kompozicije, tako lastni portret s sestro, portreti matere, deda Antona in babice Terezije R. — Objavljenih je bilo več njenih risb in akvarelnih slik (Sn 1906–7, 1909, 1912, 1913, 1915), posamezne celo v barvah. — Ko je vsa R-čeva družina izumrla, jebilo iz zapuščine ustanovljeno še danes delujoče Slov. sirotišče Sveta družina v Gor. — Prim.: Rud. Vidmarjeva, Melita Rojčeva, ŽS IV (1926), 97–8 (s sliko). Dbd.

ROJIC Melita Marija Ana Vincencija, slikarka, r. 6. maja 1879 v Gor. in tam u. 11. avg. 1924. Oče dr. Aleksij Rafael, zdravnik (gl. čl.), mati Ana Frančiška Josipina Dolschein (r. v Lipi, Istra, 10. nov. 1855). Osn. izobrazbo je prejela doma s pomočjo domačega učitelja. V svet umetnosti jo je uvajala slikarka Avgusta Aigentler Šantel, kasneje tudi Henrika Šantel. Veliko pozornosti je posvečala tudi študiju tujih jezikov in glasbe (klavir, violina) in rada zbirala izdelke domače ljudske umetnosti od pohištva do drobnih predmetov. Mnogo je tudi potovala in si tako ostrila umetniški čut. Izražala se je največ v akvarelu. Zanimala jo je predvsem slov. dežela, njeni kraji in ljudje (Kostanjevica, Dekle pred znamenjem na polju, Jožek z Bleda, Dekle s pečo, Dekle, ki lupi jabolko). Veliko je motivov z Gorenjskega, iz okolice Bleda in Bohinja, posebno iz časa med prvo svet. vojno, ko je R. kot begunka z družino živela na Bledu (Bled, Gorenjska hiša, Gorenjski motiv). Včasih so jo zamikale tudi javne zgradbe (Hotel Mencinger v Bohinju, Industrijski obrat). Bila je uspešna tudi kot portretistka (Ded Anton, Babica Terezija, Avtoportret s sestro, Portret matere, Študija deklice s sončnikom, Študija ženske glave). Veliko del je bilo reproduciranih na razglednicah. R-eve slike izražajo krepko in gotovo potezo čopiča, motivi, vzeti iz domačega okolja, dihajo prisrčnost, barve so skladne in prosojne, kar daje slikam posebno svetlobo. - R. je nastopila na II. slov. umet. razstavi v Lj. 1902 (razstavila tri akvarele), na I. slov. umet. razstavi v Trstu 19. okt. 1907 (razst. šest del); udeležila se je še nekaterih razstav v Lj., Zgbu, na Dunaju, v Münchnu in drugod. Njena dela hranijo zasebniki v Gor., npr. druž. dr. J. Vrtovec, I. Koršič Kerševan, V. Koršič Zorn, Zavod sv. Družine), Novi Gor. (M. Brecelj, Gor. muzej Kromberk), Trbovljah (V. Dolinšek). Z zapuščino R-eve družine je slov. Sirotišče oz. Zavod sv. Družine v Gorici podedoval tudi veliko slik. Sestre pa so jih veliko večino prodale, tako da so številna dela in dokumenti R-eve prišli še kasneje v zasebno last, verjetno predvsem na Gor.

Prim.: Krstne matice gor. stolnice, XIX, 1876–87, 86; DS 1902, 694–95; LZ 1902, 789; Sn 1906–07, 1909, 1912, 1913, 1915 (repr. sl.); DS 1907, 527; S 1907, 352 s sl.; GorS 14. avg. 1924 (osmrtnica in zahvala); ŽS 1926, 97–98 s sl., Rud. Vidmarjeva, Obrazi in duše, Melita Rojčeva; Stele, Umetnost, 98; SBL III, 127–28; PDk 5. okt. 1975; GorLtk 6 (1979), 333–36 (z repr. in nekaj lit.); JKol 1980, 67.

V-č