Rohrman, Stanislav (1899–1973)

Rohrman Stanislav, arhitekt, r. 24. jan. 1899 v Novem mestu Viljemu (gl. čl.). Osnovno šolo je dovršil v Novem mestu, gimnazijo v Lj. 1919. Arhitekturo je študiral 1919–22 v Pragi, 1922–4 v Miinchenu, zatem pa v Lj. (dipl. 1927); 1921-6 je bil asistent na Tehn. sred. šoli v Lj., 1927–8 je delal v ateljeju arhitekta I. Vurnika, 1928–30 kot projektant v gradbenem podjetju ing. F. Tavčarja v Lj. Od l. 1931 do konca vojne je vodil lastni projektantski biro; do l. 1946 zaposlen kot projektant v Ministrstvu gradenj, odtlej pa je pomočnik direktorja v Projektivnem zavodu, kjer vodi oddelek za arhitekturo.

R-ova delovanje je izredno plodno in za razvoj slov. arhitekture pomembno. Nase je opozoril v času, ko se je moderna usmeritev jsl arhitekture prvič uveljavila na javnih natečajih in izzvala ostre spore, spremljane često z jedkimi polemikami. Med l. 1928–30 se je R. udeležil natečaja za novo gledališče v Novem Sadu, Zaradi splošne korupcije so bile nagrade že vnaprej odrejene, a po oceni Koste Strajniča, priobčene v Letopisu Matice srpske, je zaslužil njegov projekt 2. nagrado, 1. pa projekt njegovega praškega sošolca Nikole Dobroviča. V istem obdobju je delal R. na osnovah banskih dvorov v Banji Luki, na natečajih za terazijske terase v Bgdu, za državno markarnico (3. nagrada) in za Dunavsko banko v Bgdu (2. nagrada). Po tej uvod. pripravi, ki mu je utrdila ugled v širšem jsl merilu, je tik pred vojno realiziral več svojih projektov, med njimi najpomembnejše: Kolonialna skladišča v Lj. (1937), Hotel Slon in trgovsko-stanovanjsko zgradbo Meyer v Lj. (oboje 1938); v natečaju za letno in zimsko kopališče na Jesenicah je prejel 1. nagrado (1940–41), a je vojna onemogočila realizacijo. Po osvoboditvi se je R., okrepljen z bogatimi izkušnjami, s pridom poglabljal v probleme obnove, a kmalu mu je bilo omogočeno, da rešuje zahtevne naloge, ki so ga vselej pritegovale. Med nje se uvrščajo: Drž. sekretariat za gospodarstvo LRS (1949), novo postajno poslopje na Jesenicah (1956), stanovanjski bloki na Jesenicah (1955), zgradba filozofske in naravoslovne fakultete v Lj. (v izgradnji), restavracija in kavarna v Lj. Sodeluje v natečajih, strok. anketah, zlasti na področju stanovanjske izgradnje. Svoje arhitektonsko delo je razstavil v Lj. in Budimpešti. Po osvoboditvi je bil prvi predsednik Društva arhitektov Sje. Intimen odnos kaže R. do slikarstva, s katerim se ukvarja že od mladosti, odkar je obiskoval v letih 1915–6 privatno sli• karsko šolo R. Jakopiča. R. tvori vmesni člen med pionirsko generacijo arhitektov Fabianija, Plečnika in Vurnika ter mlajšo, ki ji stoji na čelu E. Ravnikar. Njegova široka razgledanost in predanost stroki sta omogočila, da je v naprednem razumevanju arhitektonskih problemov tudi vselej na tekočem in v svojih delih svež in zanimiv. — Prim.: Spominski almanah 328, 188 (slika). Mšč.