Robič, Matija (1802–1892)

Robič (Robitsch) Matija, cerkv. zgodovinar, r. 21. avg. 1802 v Pobrežju pri Mrbu, u. 20. jan. 1892 v Gradcu. V Mrbu je obiskoval osn. šolo in 1814–20 gimn., v Gradcu pa študiral filozofijo (1820–2) in teologijo (1822–6; ord. 1825). Bil je kaplan v Cmureku (Mureck, 1826–8) in v Gomilici (Gamlitz, 1828–30); takrat so bile še v obeh župnijah slov. pridige. Od jeseni 1830 do jeseni 1832 je nadaljeval študije v Avguštineju na Dunaju, nato prevzel stolico za cerkv. zgodovino na teol. fak. v Gradcu. Po teol. doktoratu na Dunaju (14. febr. 1833) je bil 1834 imenovan za rednega prof. cerkvene zgodovine, 1851–74 predaval tudi cerkv. pravo in bil član komisije za pravnozgod. drž. izpit, dekan teol. fakultete (sedemkrat) ter rektor (1843–4, 1859–60). Poleg dela na univerzi je bil R. ravnatelj deželnih gimnazij (1844–8). V l. 1850–3 je vodil na teol. fak. v slov. jeziku »vaje v slov. nabožnih nagovorih« in slov. katehezi. (Le-te je do zimskega semestra 1855–6 nadaljeval R-ev rojak in mlajši tovariš J. Tosi.) Svetoval je A. Murku (SBL II, 166–9) in zanj posredoval, da je študiral bogoslovje; ko se je Murko potegoval (1835) za stolico slov. jezika na graški univerzi, je R. kot član ocenjevalne komisije pri konkurznem izpitu dal prvenstvo njegovemu izdelku. L. 1877 je stopil R. v pokoj in ostal v Gradcu. — Leta 1848 je z brošurama Offene Antwort auf das Offene Sendschreiben des Hrn. Pastors Biberauer an die kath. Geistlichkeit zu Cilli ter Würdigung der neuesten Schrift des H. Pastors Biberauer gegen die kath. Kirche zavrnil oba napada graškega pastorja (glede spora gl. Orožen Ign., SBL II, 232). V prvih letnikih izvestij Zgod. društva za Štajersko, katerega odbornik je bil, je objavil: Noch ein Wort über die Zuständigkeit der Carlomannischen Urkunde (listina iz leta 878; MhVSt II, 1851, 140–3), Alterthümer von Ausgrabungen bei Judenburg (ib., III, 1852, 67–78); Ueber die Inschrift der Feldbacher Glocke (ib., 91–4); Alterthümlicher Fund in Polsterau (ib., IV, 1853, 201–2). Spisal je poljudno Geschichte der christl. Kirche (Gradec 1853; 1863² in 1872³ v Schaffhausenu; 4. zelo pomnož. izd. v 2 zv. Regensburg 1889 in 1891 je pred R-evo smrtjo priredil Slovenec Konstantin Vidmar O. S. B.). Za svoje slušatelje je R. sestavil Brevis conspectus patrologiae (Gradec 1864), njegovo posebno delo pa je Geschichte des Protestantismus in der Steiermark (Gradec 1859, 1865²). – Prim.: Dr. M., ZD 1854, 14–5; N 1856, 389; S 1874, št. 97; I. Dečko, LZ 1883, 538; SGp 1886, 15; J. Voh, SGp 1891, Cerkv. pril. št. 8–10; Grazer Volksblatt 1892, 22. do 24. jan.; Kath. Wahrheitsfreund (Graz) 1892, št. 3; Grazer Tagespost 1892, 22. in 23. jan.; J. Zapletal, D. Domkapitel d. Diöcese Seckau … (Gradec 1887); Ilešič, ZMS 1905, 22, 23, 40, 107, 145, 154, 157; Kd, Zgod. 623; F. Kovačič, Spomenica ob 70-letn. lavant. bog. učil. v Mrbu, 21; F. Krones, kazalo; Mal 431; M. Napotnik, Govor do semeniščnikov in semen. zgod. obris, Mrb 1910, 114 (s sliko); Petre, Poizkus ilirizma 229; J. Polec in B. Senekovič, Vseučil. zbornik, 57–8; poročila dekanata teol. fak. v Gradcu; Prijatelj, KPZS I, 79; A. Schlossar, D. Literatur der Steiermark², 74, 75, 173; Slomškovo pismo M. Piklu, AZN I/1, 37; Zgod. slov. univerze do l. 1929, 71. Lkn.