Slovenski biografski leksikon
Robič Maks, filozof in publicist, r. 2. apr. 1892 v Središču ob Dravi, u. 15. okt. 1954 v Lj. Obiskoval je osn. šolo v Središču, klasično gimn. v Mrbu (1904–12; mat. 1912). Od okt. 1912 do sept. 1913 je odslužil prostovoljsko leto pri takratnem poljskem topniškem polku št. 39 (Varaždin), nato študiral filozofijo na Dunaju (dipl. in prom. 1919), a vmes bil mobiliziran (1914–8) kot rezervni častnik. Služboval je kot poskusni kandidat in suplent na gimn. v Mrbu, Ptuju in Murski Soboti (febr. 1920–4) ter dopolnjeval svoje študije iz latinščine na dunajski univerzi. Bil je prof. na gimn. v Murski Soboti (1924–6), na realki v Mrbu (23.–30. sept. 1926), v Lj. pa na žen. učiteljišču (1926–32), na moškem učiteljišču (1932–5), nato dodeljen II. real. gimn. (1935–40), nazadnje III. real. gimn. (od 1940) do upokojitve (1946). — Napisal je neobjavljeno disertacijo o metriki slov. narod. pesmi, objavil pa članke filozofske (LZ 1931, 1933; P 1925, 231–47), jezikoslovne in literarne (n. pr. Motiv prevzetne deklice v Prešernovih poezijah, LZ 1929, 406–13; Simon Gregorčič. Ob 90-letnici rojstva, Sokolič 1934, 324–7, 348–9) vsebine v GJPD, J, ŽiS, S, P, Oja, ND, LZ. Prevajal je tudi iz madžarščine. — Prim.: uradni spisi; SN 1919, št. 144; V. Novak, Hungarica med Slovenci, Č 33 (1938–9), 39–42. *
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine