Rijavec, Vladimir (1913–1990)

Rijavec Vladimir, scenograf, r. 12. jun. 1913 na Opčinah pri Trstu v železničarski rodbini. Po ljud. šoli in gimn. maturi 1930 v Lj. je študiral v Lj. in Zgbu strojno tehniko in glasbeno visoko šolo. Nekaj časa je bil v komercialni službi, 1941–5 v nem. vojnem ujetništvu pri Berlinu. Nato do 1950 ter od 1951–5 scenograf in tehnični vodja v SNG v Mrbu, vmes tehnični direktor pri Triglav-filmu v Lj., od dec. 1955 scenograf in tehnični šef v Drami SNG v Lj. Bavil se je s sceničnimi osnutki že pred osvobod. vojno v Zgbu, v ujetništvu pa se je seznanil s francoskim inscenatorjem Chazanoffom in je ondi za francoski ujetniški oder izdelal nekaj inscenacij. Za gledališča v Mrbu, Lj., Trstu, Celju, Kopru, Ptuju, Banji Luki itd. je izdelal vrsto inscenacijskih in kostumskih skic (za drame in opere domačih — Linhart, Cankar, Potrč, Pucova, Foerster, Polič itd. — ter dela tujih pisateljev in skladateljev — O'Neill, Molière, Ostrovski, Gogolj, Shakespeare, Gotovac, Puccini, Smetana, Gounod, Massenet, Verdi itd.). Zlasti sta mu uspeli inscenaciji za Shakespearovo dramo Romeo in Julija (Trst 1952) in Henrik IV. (Lj. 1955). L. 1952 je prejel Prešernovo nagrado za inscenacijo Romeo in Julija. R. zamišlja svoje inscenacije v tesni povezavi z režiserjem in si prizadeva z inscenacijsko zunanjščino ob uporabi modernih odrskih sredstev zlasti zadeti vzdušje igranega dela; pri tem ne šari z odrskimi pomagali, temveč jih skuša omejiti na minimum, četudi jih ne zametava. — Prim.: SPor 1952, št. 33; Večer 1952, št. 241; seznam inscenacij v SGM. Tvn.

RIJAVEC Vladimir, scenograf, r. 12. jun. 1913 na Opčinah pri Trstu v rodbini železničarjev iz Šempasa. Oče Evgen, mati Frančiška Škarabot. Družina je le za kratek čas živela na Opčinah. Po ljud. š. je R. obiskoval do 1930 gimn. v Lj., nadalje je v Lj. in Zgbu študiral strojno tehniko in bil gojenec na glasb. visoki š. Nekaj časa je bil v komercialni službi, v letih 1941–45 pa vojni ujetnik v Berlinu. Že iz zgb. let so njegovi prvi scenični osnutki; v ujetništvu se je seznanil s franc. inscenatorjem Chazanoffom in je za franc. ujetniški oder izdelal nekaj inscenacij. V obdobjih 1945–50 in 1951–55 je bil scenograf in tehnični vodja SNG v Mrbu, vmes pa eno leto tehnični ravn. pri Triglav-filmu v Lj. Dec. 1955 je prešel k SNG v Lj. za scenografa in tehničnega vodjo, nato pa deloval kot scenograf pri lj. TV. Razen v gled. v Lj. in Mrbu je sodeloval z MK Lj., z gled. v Celju, Trstu, Kopru, Ptuju, Banja Luki itd. - Med scenografijami za drame so: Mirandolina, Brez dote (Ostrovski), Matiček (Linhart), Hamlet (Shakespeare), Kar hočete, Henrik IV. (Shakespeare), Zvezde so večne (Bor), Don Juan (Molière), Stebri družbe (Ibsen), Optimistična tragedija (Višnjevski), Aretej (Krleža) - s S. Jovanovićem, Po brezkončni poti (Kreft) - z J. Cesarjem, Po padcu (Miller), Ljubezen štirih polkovnikov (Ustinov). - Med scenografijami za O so: Deseti brat (Polič), Ero z onega sveta (Gotovac), Nikola šubic Zrinjski (Zajc); poleg teh še Verdi, Bizet, Puccini, Massenet, Gounod, Mascagni idr. - Zanimal ga je tudi balet: Peer Gynt (Grieg), Srce iz lecta (Baranovič), Rapsodija v modrem (Gershwin), Šeherezada (Rimskij-Korsakov) idr. - Insceniral je nekaj lutkovnih predstav in ustvaril osnutke tudi za kostume (npr. za Othella in Beneš. trgovca). - Za SSG v Trstu je uresničil naslednje inscenacije: Romeo in Julija (Shakespeare) 1951–52; Miklova Zala (F. Žižek) 1952–53; Vaša Železnova (Gorbi) 1953–54; Mladost pred sodiščem (H. Tiemeyer) 1954–55; Ženitev (Gogolj) 1955–56; Sagra (R. Pregare) 1956–57 z J. Cesarjem; Čaj in simpatija (R. Anderson) 1956–57; Živi plamen (J. Steinbeck) 1956–57; Strast pod bresti (E. O'Neil) 1957–58; Utva (Čehov) 1957–58; Gigi (A. Loos) 1957–58; Deseti brat (Jurčič) 1958–59; Krog s kredo (Klabund) 1962–63; Na zeleni reki čoln (A. Diklić) 1963–64; Po brezkončni poti (B. Kreft) - delo napisano za otvoritev Kult. doma, sez. 1964–65; Kaj bodo rekli ljudje (B. Nušić) 1970–71; Mutasti muzikant (J. Štoka) 1973–74; Ne kliči vraga (J. Štoka) 1973–74; Veronika Deseniška (O. Župančič) 1977–78). - V svojih inscenacijah se je R. posluževal modernih odrskih sredstev, ki naj poudarijo vzdušje odrskega dela brez vsiljivosti. Med številnimi inscenacijami sta uspeli predvsem Romeo in Julija (Trst 1952) in Henrik IV. (Lj. 1955). Za prvo in za svoje delo v Mrbu je 1952 prejel Prešernovo nagrado.

Prim.: SBL III, 106; SGL III, 588; MSE III, 234; gledal. listi SSG Trst; arhiv. gradivo SSG Trst v izboru Rada Nakrsta; krstne matice župn. na Opčinah.

B. Lu.