Slovenski biografski leksikon

Rigler Friderik, šolnik, r. 3. jan. 1798 v Neubergu (Štaj.) Francu, nadzorniku drž. posestev, u. 24. sept. 1867 v Gradcu. V Clcu započeti gimn. študij je (od 1810) končal v Gradcu; študiral je pravo na Dunaju (eno leto) in v Gradcu, kjer je 1822 supliral klas. literaturo na filoz. fakulteti. L. 1823 je prišel na mrb gimn. in po odlično opravljenem konkurznem izpitu postal prof., od 1845 je bil vodja zavoda do marca 1851, ko je postal pravi ravnatelj. Od maja 1851–63 je bil dež. nadzornik za gimn. na Štaj., Kor. in Kranjskem v Gradcu, 1859 odlikovan, ob upokojitvi poplemeniten.

L. 1848 je R. na mrb gimn. uvedel pouk slovenščine, obvezen za Slovence, neobvezen za Nemce; kot šol. nadzornik je predlagal slovenščino za obvezni predmet v vseh razredih sred. šol; 1853 je izdelal disciplinski zakon za gimn. na Štaj., Kor. in Kranjskem. – Temeljito izobraženi, široko razgledani R., po rodu Nemec, je dvignil in preosnoval šol. pouk, si pridobil ugled pri oblasteh, a tudi upravičene simpatije slov. dijakov mrb gimn. Ko je zvedel, da misli Macun (SBL II, 2) izdati »slov. poetično krestomatijo«, mu je zagotavljal, da, dasi Nemec, »želi duhovno dvigniti tudi slov. mladino in da mu je mnogo na tem, da dobi slov. del mrb gimn. čitanko v roke, ki bi s svojimi poetičnimi in prozaičnimi sestavki ustrezala zanimanju, potrebi in stopnji izobrazbe njegovih mladih Slovencev« (Macunu 15. avg. 1849). — Prim.: Krones 139, 516, 590; Schlossar, Die Lit. d. Steiermark, 45; Wurzbach 26, 153–6; Festpgr. d. k. k. Gymn. in Marburg 1858, 100–2, 111; dr. Jož. Pajek, LMS 1880, 226; dr. Karol Glaser, DS 1901, 715; dr. Fran Ilešič, ZMS 1904, 131–3; isti, ib. 1905, 201. Lsc.

Leskovec, Antoša: Rigler, Friderik (1798–1867). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi507323/#slovenski-biografski-leksikon (21. december 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine