Slovenski biografski leksikon

Ribičič Josip, pisatelj, r. 3. nov. 1886 v Baški na Krku, dovršil nižjo realko v Gor., učiteljišče v Kopru in maturiral 1909; služboval je v Murovcih na Goriškem (1909–11), Trstu (1911–2), Krminu (1912–5), Trstu (1915–25), Rakeku (1925–9), Lj. (1929–42), bil jes. 1942 aretiran, obsojen in v ital. zaporih do pomladi 1944. Po osvoboditvi do 1949 na ministrstvu za prosveto v Lj.

Bil je urednik trškega Novega Rodu (1923–5), NR (1929–41), Pionirja in Cicibana (1945–8), deloval v raznih kulturnih, družbenih in pol. organizacijah. Njegovo slovstveno delo, ki se mu pozna vpliv »moderne«, je bilo namenjeno v prvi vrsti mladini; izjema so Razvaline, zbirka vojnih črtic (Trst 1917), in humoreske in satire, ki jih je priobčeval v J. V mlad. spisih prevladuje trezna domišljija, opirajoča se na stvarni pogled na svet, naravoslovje in zdravstvo, rad se skrije tudi v satirične podobe živalskega sveta in v pravljico. Knjige: Kraljestvo čebel, povest o dveh čebelah delavkah (Lj. 1912); Vsem dobrim, črtice (Lj. 1913); V kraljestvu palčkov, dram. spevoigra (Lj. 1922; predelana: Palčki, Lj. Mlad. knj. 1953), Šest mlad. iger (eno napisal I. Vouk, Trst 1922); Kraljica palčkov, dram. spevoigra (Gor. 1923); Zavratne pošasti, povest o bacilih (Trst 1924); Kokošji rod, humoreske in satire, »mladim in starim v pouk in zabavo« (Trst 1924); Igrice, zbirka mlad. iger (Lj. 1927); Mihec in Jakec, slikopis; Miškolin, povest (Mlad. mat. 1931; predelana: Obzorja, Mrb 1957); Miklavževa noč (Mlad. mat. 1934); Kralj Honolulu, povest (Mlad. mat. 1935); Barka zaplavala, potopis (Jadr. Straža 1936); Čurimurčki, povest (Mlad. mat. 1937); Tinkin zajček, slikanica (Učit. tisk. 1938, predelana: Mlad. knj. 1954); Pisane lutke, slikanica (Učit. t. 1938); Upornice, povest (Mlad. mat. 1940); Udarniki, slikopis; Črni muc vasuje (Mlad. knj. 1945); Škrateljčki (zraven prevodi 3 hrv. igric, Mlad. knj. 1947); Tinče in Binče, dram. igra (Mlad. knj. 1949); Mucolin, lutkovna igra (Mlad. knj. 1953); Trije na pohodu, črtice (Drž. zal. Lj. 1954); Rdeča pest, povest (Mlad. knj. 1955); Usodna igra, slikanica (Gasilska zveza LRS 1956). Iz NOB sta: Še pomnite, tovariši? (Lj. 1948) in Za zapahi (Mrb 1959), osebna doživetja v italij. ječah. Po vojni je ob pomoči več sodelavcev sestavil slov. čitanko za osnov. in strok. šole, ki so 1948–59 izšle v mnogih ponatisih. — Prim.: Ko je ko, 606; V. S., LZ 1912, 332; J. Wester, ib. 1913, 46; Iz. Cankar, DS 1917, 350; F. Erjavec, LZ 1918, 75; Iv. Pregelj, DS 1922, 351; 1925, 61; M. Jarc, LZ 1922, 692; 1924, 575; 1928, 185; P. Karlin, ib. 1926, 147; UT 1937, št. 14; T. Čokan, DS 1938, 303; T. Pavček, Delo 1959, št. 151. Slike: ASK, 137; IS 1932, 88 (karik.); Mlada njiva 1954, št. 6. Kr.

Koblar, France: Ribičič, Josip (1886–1969). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi505741/#slovenski-biografski-leksikon (18. november 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Primorski slovenski biografski leksikon

RIBIČIČ Josip, mladinski pisatelj, r. 3. nov. 1886 v Baški na otoku Krku, u. 7. jun. 1969 v Lj. Oče Juraj je bil Dalmatinec iz Omiša, finančni preglednik, mati Marija Križnič iz Gorenje vasi nad Kanalom, gospodinja, zavedna Slovenka, ki je naučila moža, sina in tri hčere slovenščine. Osn. š. v Ligu nad Kanalom, kjer je bil materin brat učitelj, štiri leta, nato v Gor., kamor so prestavili očeta, 4. razr. na vadnici in nižja realka, učiteljišče v Kopru, matura 1909. Poučeval je v Murovcih na Goriškem (1909–11), nato ga je prevzela GMD in je učil pri Sv. Jakobu v Trstu (1911–12), vodil CMD šolo in učil v Krminu (1912–15), spet v Trstu (1915–25). 1913 se je poročil z učit. Rozo Arrigler in sta imela tri otroke. Polit. razmere so ga prisilile, da se je 1925 umaknil v Sjo in poučeval na Rakeku (1925–29), nato v Lj. do 1942, ko so ga zaprli zaradi sodelovanja z OF in bunkerja v hiši. Obsodili so ga na 12 let in v it. ječi je ostal do pomladi 1944. Po vojni je bil na Min. za prosveto v Lj. do 1949, istočasno je bil ur. mlad. revije Ciciban (1945–47), nato v ured. odb. Obzornika Prešernove družbe (1956–58) in njegov odgov. ur. (1959–66). Bil je med ustanovitelji nove založbe Mladinska knjiga (MK) in mlad. lista Kurirček (v ured. odb. 1961–64). - V Trstu je urejal mladinski Novi rod (1922–24), ki ga je ustanovila Zveza slovan. učit. društev v It. in je izhajal od jan. 1921 do jul. 1926. V Lj. je pomagal ustanoviti založbo Mladinsko matico, ki je začela dec. 1929 izdajati mlad. list Naš rod. R. ga je urejal in zanj odgovarjal od začetka do zapora 1942. - Za mladino je začel pisati v Trstu in njegova prva knjiga je Kraljestvo čebel (Lj. 1912). V obliki povesti je prikazal življenje v lepo urejeni državici čebel. Dve čebeli delavki v medsebojnih pogovorih razkrivata čebelje križe in težave, ki so tako podobni človeškim: neprestano delo z nabiranjem medu in graditvijo celic, skrb za naraščaj, upor zajedalskim trotom, strah pred številnimi sovražniki, končno pa starost in smrt. Vse to je podano stvarno, nazorno in zanimivo, da zvedo bralci o čebelah vse, a vse lahko prenesejo na človeško življenje. Istega leta je izšla v Lj. knjiga Vsem dobrim s povestmi: Grbavi Peter, Mate in Grad-Srce. Prva govori o dečku grbavcu, ki ga drugi zaničujejo, druga o ciganu godcu, tretja pa je pravljica s poosebljenimi človeškimi lastnostmi in čustvi. Prva svet. vojna mu je navdihnila knjigo Razvaline (Trst 1917), 11 črtic o zunanjem in notranjem razdejanju, kritika vojne in protest proti njej. 1922 je izšla v Lj. igra V kraljestvu palčkov. Otroška igra s petjem v 3 dej. Glasbene točke je uglasbil Ivan Grbec, ilustr. Avg. Černigoj. Igra je šla preko vseh slov. šol. odrov in otroci so jo radi igrali in gledali. Po zadnji vojni ji je dodal še tri prizore in ji spremenil naslov v Palčke (MK Lj. 1953). Poudarek je na materi, ki je ljubezen, sreča in zaklad. Leto dni po prvi igri je napisal Kraljico palčkov. V kraljestvu palčkov drugi del. Uglasbil Mar. Kogoj, lesoreze izdelal Avg. Černigoj (Trst 1923). Za mlad. odre je napisal pet iger, ki so izšle skupaj z igro I. Vouka pod naslovom Šest mladinskih iger (Trst 1922). To so: Vraže, vesela igra v 3 dej.; Škrati, vesela igra v 2 dej.; Čudodelna srajca, igra v 1 dej.; Mladje in Pri sv. Petru, sliki v 1 dej. Osnovna nota iger je vesela, živahna, otroci so vzeti iz vsakdanjega življenja, z vrlinami in napakami. Zgradba je jasna, dialog kratek. Iz živalskega sveta je zajel Kokošji rod. Mladim in starim v pouk in zabavo (Gor. 1924). V knjigi biča človeške napake. Istega leta je posegel v svet bacilov in prikazal njihovo delovanje v knjigi Zavratne pošasti (Trst 1924). Največ ugleda je prinesla R. povest Miškolin. Povest za male (Lj. 1931, večkrat ponatisnjena, predelana v veliko slikanico in rad. igro, prevod v hrv. 1940, v it. in nem. 1970). Plastično in zanimivo je opisal družino sive miške Miškolina, ki ima enake težave kot otroci. Nazorno in uspešno je označil številne mišje junake, ob vseh pa je pogosto z nasmeškom namignil na človeške napake. Potopisne povesti so: Kralj Honolulu (1925), Barka zaplavala (1936), in Nana, mala opica (1937); z njimi je hotel mladim bralcem predstaviti tuje dežele. 1937 je v Čirimurčkih spregovoril o čmrljih, 1940 v Upornicah spet o čebelah, v pravljici-slikanici Tinkin zajček (1938) pa je oživil zajčka-igračko in ga poslal v gozd na doživetja. - Po zadnji vojni se je R. pridružil socialističnim realistom in zahteval od mlad. književnosti materialistični svetovni nazor in obravnavanje sodobne snovi, češ »ali je res, da je laže pisati o peklu in vicah ponižanih in razžaljenih v preteklem življenju, kot pa o njih sreči in zadovoljstvu brez kontrastov in senčnih strani?« (LdP 1947, št. 19). Prvo večje delo v tej smeri je knjiga Trije na pohodu in druge zgodbe (1954), kjer je 14 črtic o otrocih z raznimi napakami, ki jih hoče pisatelj odpraviti. Rdeča pest (1955) je povest o skupini otrok, ki se borijo proti it. okupatorjem. V spominih Za zapahi (1959) je prepričljivo opisal svojo trnovo pot v it. ječah, a Moja mlada leta so s pesniško silo naslikana otroška leta na Krku in v Furlaniji ter v šolah v Ligu, Gorici in Kopru. - Za najmlajše je napisal še vrsto pravljic, povestic, igric in slikanic: Igrice (1927), Mihec in Jakec (1931), Miklavževa noč (1932), Pisane lutke (1938), Sv. Miklavž (Trst 1945), Črni muc vasuje (1946), Tinče in Binče in Igra o planu (1949), Mucolin in volk (1952), Usodna igra (1956), Cencek in dedek Mraz (1958), Branko, morje in še kaj... (1960), Mihcev škrat (1960), Razbita hajka (1960), Prevarane črne srajce (1967). Izbrana dela Jos. Ribičiča so izšla pri MK v Lj. 1976 v sedmih knjigah na 1.298 str. Ured. jih je Branka Jurca, Ob Ribičičevem delu je napisal I. Potrč, Bibliografijo je sestavila Tatjana Hojan (v VII. knj.). Daljši življenjepis J. R. je za knjigo Sv. Jakob (Trst 1980) pripravil M. Jevnikar, isti je sestavil Bibliografijo z navedbo kritik pri posameznih knjigah, Minka Pahor pa sestavek Šolska berila, pri katerih je R. sodeloval. - R. je po vojni izbral in uredil: Še pomnite, tovariši? Spomini slov. mladine na čas osvob. borbe (1948, 1959); Iz velikih dni. Zbirka mlad. igric (1964); Otrok med bojem (Izbor iz knjige Še pomnite, tovariši?) (1965, 1967); Uporna srca. (Izbor iz Še pomnite, tovariši?) (1965, 1967); Partizanske pesmi(1968). Sodeloval je pri desetih povoj. berilih, ki so doživela več ponatisov (glej M. Pahor). - Prevedel je tri mlad. igre v knjigi Pet iger za pionirje (MK Lj. 1947) in mlad. povest Mata Lovraka Vlak v metežu (MK Lj. 1958).

Prim.: Fr. Koblar, R. J., SBL III, 95 in tam navedena liter.; Beseda ustvarjalcev: J. R., Knjiga 1966, 74–76 s sl.; F. Bohanec, J. R., ob osemdesetletnici, NRazgl 10. dec. 1966 s sl.; J. Šifrer, liter. mnenja, Mrb. 1968; M. Jevnikar, O pisateljevem življenju in delu in Bibliografija R-evih leposlovnih knjig (tu so navedeni tudi kritiki posameznih knjig), Sv. Jakob, 15–29, 37–41 s 3 sl.; Isti, La letteratura giovanile jugoslava, Milano 1968, 137–38; Mitja Ribičič, Zapis o očetu, Sv. Jakob, 9–14; Z. Pirnat-Cognard, Pregled mlad. knjiž. jsl. narodov, Lj. 1980; Slov. književnost, Leksikoni CZ Lj. 1982, 299–300; v vseh povojnih liter. zgod.; podatki sina Jurija 20. mar. 1985; SGL III, 586; EJ VIII, 69; SLNP 256.

Jem.

Jevnikar, Martin: Ribičič, Josip (1886–1969). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi505741/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (18. november 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič Rebula - Sedej, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1987.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine