Reuss, Avgust Emanuel, vitez (1811–1873)

Reuss Avgust Emanuel, geolog in paleontolog, r. 8. jul. 1811 v Bilinu na Češkem zdravniku in amaterju mineralogu Francu Ambrožu R-u, u. 26. nov. 1873 na Dunaju. Študiral je gimn. in medicino v Pragi. Iz živega zanimanja za geologijo in paleontologijo je zdravniško prakso kmalu opustil, po uspelih geoloških raziskavanjih bil 1849 poklican na praško univerzo za prof. mineralogije, 1863 pa postal prof. mineralogije in geologije na dunajski univerzi. Ob ustanovitvi dun. akademije znanosti (1848) je bil med prvimi imenovan za njenega pravega člana. – Sprva se je ukvarjal z geologijo, pozneje predvsem s paleontologijo in postal priznan strokovnjak za foraminifere, korale in briozoe. Od njegovih številnih razprav so za nas predvsem važne študije, v katerih obravnava fosilno favno naših krajev. Iz laporjev pri Novi Štifti, Gradišču in z bregov Drete v okolici Gornjega Grada je opisal srednjeoligocenske okamenine, med katerimi je odkril 10 novih vrst foraminifer, 27 novih vrst koral, med temi celo nekaj novih rodov (Agathiphyllia, Dimorphophyllia, Pseudastraea) in 6 novih vrst briozoov; iz terciarnega apnenca pri Brestanici pa je opisal novo vrsto briozoa (Polyparien des Nummuliten führenden Mergels von Neustif bei Oberburg und aus dem Kalke von Reichenburg in Untersteyer. Jb. Geol. R.-A., Wien 1851, 162–3; Die fossilen Foraminiferen, Anthozoen und Bryozoen von Oberburg in Steiermark. Denkschr. Akad. Wiss. Wien, Math.-nat. Cl. 23, 1864, 1–38). Iz wengenskih skladov pri Rablju je obdelal ostanke rakov, med katerimi je odkril novo vrsto Stenochelus triasicus (Ueber fossile Krebse aus den Raibler Schichten in Kärnthen, Hauer, Beiträge zur Paläontographie I, 1, 1858, 1–6. — Prim.: Wurzbach, 25, 350–4; 26, 400; Neue Freie Presse 1873, št. 3327; Vhdl. Geol. R.-A. Wien, 1873, 280–2; Leopoldina IX, 67; Neues Jb. f. Min. etc. 1873, 984; ADB 28, 303–5; R. Meister, Gesch. d. Akad. d. Wiss. in Wien (1947), 55, 70, 93, 96, 101, 106. I. R.