Repež, Filip Jakob (1706–1773)

Repež (Repesh, Repish) Filip Jakob, množitelj cerkveno-pesemskega repertorija, r. 12. apr. 1706 v Cerknici, u. 11. okt. 1773 kot organist v Starem trgu pri Ložu. Ohranila se je od njega pač v začetku njegovega službovanja spisana Matricula sive Cartapanus Parochiae Loosensis; nje 1. latinski del obsega razpored maš na fari in pri podružnicah ter dajatve kaplanom in organistu, kar 2. del, Kransku Samerkanie z 9 »sapopadiki«, nadrobneje razlaga. V tisku je R. 1757 izdal križnogorskim romarjem namenjene, do 1895 pogrešane Romarske bukvize (U Lublani, Per Elisabethe Reichhardtouke, Uedove) z navodilom, kako moliti križev pot, in 12 nabožnimi pesmimi brez not, ponatisnjene 1775 v Vidmu (pri bratih Gallicichih). Nebeshku blagu 1764 vsebuje poleg napotkov za pobožno življenje samo 3 pesmi. L. 1770 natisnjeno Romarsku drugu blagu, vsebujoče 24 in eno dodano pesem, je bilo z malenkostnimi spremembami v uvodu in predgovoru, izpuščenim posvetilom, zaporednimi 25 pesmimi in večjo estetsko prizadevnostjo (vinjete, okrasne črte) dvakrat ponatisnjeno: 1775 v Vidmu (bratje Murore) in verjetno pozneje, toda brez letnice v Lj. (Al. Raab). Po zadnjih dognanjih (Kidrič, ČJKZ III) je rešeno tudi vprašanje do danes pogrešane, ok. 1757 spisane R-eve knjige, katere prvi del Shtima boshja bi bil vseboval nedeljske, drugi svetniške, tretji pa pesmi »eksemplnov«, ki pa kljub že dobljeni aprobaciji ni bila tiskana, ker so »patroni odpovedali«. – R. navaja za svoje pesmi brez not melodije, po katerih bi se naj pele: latinske himne, nem. pesmi, eno slov. do takrat z notami, 4 brez not tiskane slov. pesmi, ponarodele ali pa »visho koker en minuet, koker en stari lashki marsh, ena gmain salublenih«. V svojem pesnikovanju, da ustreže križnogorskim romarjem, je bil R. Steržinarjev učenec, poznal pa je najbrž tudi Lavrenčičeve Misionske pesmi inu molitve (SBL I, 620–1). Zloge šteje, skoro enakomerno menjava njih število, na naravni naglas se ne ozira, uporablja pa rimo. Njegove pesmi, ki se bero kakor proza, so po jeziku, obliki in izrazu brez vrednosti, važne pa so kot prispevek za razbistritev vprašanja o metriki, rimi in kitici. — Prim.: poročilo župnega urada v Starem trgu: izpisek iz mrl. knjige; Pohlin 45; Šafařik I, 25, 79; Glaser I, 182–6 in Dostavki str. IV; Marn XXII, 37–8; Kidrič, Dobrovský 12, 17, 31, 188 (39); isti, Zgod. 110, 142, 148, 158, 169, 184, 231, 241, 455, 705; Slodnjak 72; Gruden 1058; SBL I, 620–1; Ukmar-Cvetko-Hrovatin, Zgod. glasbe 1948, 471 (z napačno navedbo, da je R. izdal Shtimo boshjo); Lenček, MHK 1857, 90, 91; Radics, Frau Musica in Krain, 1877, 32; -č, SN 1879, št. 192; Štrekelj, AslPh XI (1888), 602–6; Glaser, LZ 1895, 60–3; Čerin, ZSM (Trubarjev) 1908, 140–1; Grafenauer, Č X (1916), 315, op. 1; Kidrič, ČJKZ III (1921–2), 78, 79, 101–6; Kramer, CG 1922, 97 in 1924, 75, 77; Levstikova pisma, 1931, 30; Jan. Trdina, ZbD IV (1952), 387. Lkn.