Reisner, Josip (1875–1955)

Reisner Josip, šolnik in politik, r. 18. marca 1875 v Lj. krojaškemu mojstru Francu in tu u. 16. jan. 1955. Ljud. šolo in (od 1885) niž. gimn. je obiskoval v Novem mestu, višjo v Lj. (mat. 1894), študiral 1894–9 na filozofski fakulteti na Dunaju fiziko kot glavni predmet in vmes odslužil vojaško leto. Bil je suplent na gimn. v Celju (1899–900) in v VIII. dunajskem okraju (1901–4), opravil 1903 prof. izpit, bil prof. na realki v Idriji (1904–5), na gimn. v Novem mestu (1905–8). L. 1908–9 je imel dopust za pisanje Fizike, 1909–21 je služboval na I. drž. (klas.) gimn. v Lj., 1914–8 pri vojakih. V letih 1921–3 je bil narodni poslanec, a kot profesor upokojen, 1923–4 reaktiviran, na razpoloženju; od 1924 do upokojitve 1938 pa direktor Tehnične sred. šole v Lj., kjer je poslej predaval kot honorarni predavatelj.

Kot šolnik ima R. zasluge za pospeševanje slov. pouka na sred. šoli. Še na Dunaju je objavil razpravo Ermittlung einiger bestimmter Integrale aus der Definitionsformel (Izv. gimn. VIII. okr. 1904), v Lj. pa je spisal Fiziko za višje razr. srednjih šol (1913; 1921², ista izdaja posebej: Osnovni nauk astronomije, 1936³ predelal K. Kunc; Kemijo za VII. gimnazijski razred (1912) in Matematične priročnike (6 zv., 1950–3; Knjižnica za vzgojo strokovnih kadrov). Imel je poljudno-znanstvena predavanja iz fizike in kemije v Sji (Idrija, Novo mesto, Lj., Kranj), večerne izobraževalne tečaje za vajence Narodnosocialne organizacije in za železničarje-strojevodje. Za spominsko knjigo ob 50-letnici zavoda (1938) je spisal Zgodovino drž. tehn. sred. šole v Lj. Kot predstavnik strokovnih šol je sestavil in v poslanskem odboru Narod. skupščine zagovarjal Zakon o tehniških srednjih in obrtnih šolah in Zakon o ženskih obrtnih šolah in strokovnih učiteljiščih (1932).

Predsedoval je Dramatičnemu društvu, ko je le-to z velikimi žrtvami vzdrževalo SNG v Lj., in Dvorski knjižnici.

Kot politik in član narodno-napredne stranke je bil R. (1911–8) obč. svetnik in dež. poslanec mesta Lj., član Višjega šol. sveta in nekaterih drugih ustanov, narodni poslanec za mesto Lj. (1921–4) ter glavni referent za pragmatična in socialna vprašanja civilnih uslužbencev in upokojencev. Po R-jevih osnutkih in redakcijah so bile (1921) sprejete razne uredbe o draginjskih dokladah in (1923) Zakon o civ. drž. uslužbencih in upokojencih. R. je tudi organiziral stanovska uradniška društva, bil predsednik Zveze, Konsumnega društva, Kreditne zadruge drž. uslužbencev in upokojencev (Hranilnega in posojilnega konsorcija). — Prim.: Spominska knjiga ob 25-letnici Zveze obrtniških zadrug; Spominska knjiga 1888–938, 58–61 (slika celostranska na str. 58; na skupni sliki učit. zbora 1937–8, 138); J 1925, št. 65; 1935, št. 67 (s sliko); SN 1935, št. 64 (s sliko); Kron II (1935), 92 (s sliko); Povšič J(ože), OMF 1955–6, 35–6 (s sliko). Črm.