Reichard, Adam Friderik (med 1701 in 1709–1757)

Reich(h)ard(t) (Raichard) Adam Friderik, tiskar, r. okoli 1701 ali 1709 neznano kje, u. 14. jan. 1757 v Lj. Okoli l. 1731 je postal lastnik Mayrove lj. tiskarne, okt. 1753 pa tudi hiše v mestu št. 267 (danes Stritarjeva ul. št. 5); bil je mest. in dež. tiskar. Od l. 1755 do smrti je opravljal tudi dolžnosti mest. sodnika. V testamentu je dne 7. decembra 1756 določil za dediča premoženja in tiskarne sina Antona iz drugega zakona, drugo ženo Ano Elizabeto pa za njegovo skrbnico, ki naj z izkušenim faktorjem vodi tiskarno do sinove polnoletnosti. Ana Elizabeta je po moževi smrti vodila tiskarno nekako dve leti, l. 1759 pa jo je prodala Janezu Juriju Heptnerju (SBL I, 300).

V 29 letih je prišlo iz R-ove tiskarne poleg raznih tiskovin za lj. magistrat in za dež. ustanove okrog 50 pomembnejših tiskov (s ponatisi) v slov., lat., nem. in italij., od tega polovico (okrog 25) v slov. Pomembnejši slov. tiski iz R-ove tiskarne so: Paglovec, Tobiove bukve (1733); Paglovec, Zvesti tovarš (1742, 1745); Scupuli – Paglovec, Sveta vojska (1747); Paglovec, Evangelia inu branje (1741, 1754, 1758); Paglovec, Tomaža Kempensarja bukve (1745); Basar, Pridige iz bukvic imenovanih Exercitia S. Očeta Ignacia (1734); Rogerij, Palmarium empyreum, II. del (1743); Klapše, Synopsis Catechetica. Tu je Zbrani nauk karšanski (1743, 1757); Škerl, Pomuč živim, umireječim inu mertvim (1735, 1740); Škerl, Bratovščina britkiga smertniga terplenja Christusoviga (1740); Pot svetiga križa (1730–1740); Podučenje te molitve teh trinajst očenašu (ok. 1730); Ta uselej terpeoča čast Mariae (1740–4); Podučenie te molitve teh trinajst očenašu inu trinajst Ave Marij, katere ti zapisani bratje inu sestre lete imenitne ercbratvušine Mariae od Trošta … molio (ok. 1750); Repež, Romarske bukvice (1757); Tri duhovne pesme (1749); Premišluvajna na vsaki dan tega tedna (1753, 1757); Brigitenski odpustki (med 1730–60); Pejsem od s. Notburge (1738); Od andohti inu bratoušine svetiga Jošta (med 1743–51).

Če izvzamemo I. del Rogerijevih pridig, ki jih je v prvem letu R-ove dejavnosti natisnil Kleinmayr v Clcu, in Compendium ritualis Labacense, ki ga je l. 1757 natisnil Trattner v Trstu, moremo trditi, da je vso slov. knjižno produkcijo centralnega področja v tej dobi natisnil R.

Vsi R-ovi slov. tiski so versko-nabožne vsebine. Taki so povečini tudi njegovi lat. in nem. tiski, saj so bili naročniki v prvi vrsti duhovniki (redovni kot svetni): P. Feliks Poeck (bosonogi avguštinec), p. Joannes Nani (benediktinec), p. Albert Pongratz (iz reda pridigarjev reformirane kongregacije), Joannes Polanco (jezuit), Georgius Samnitz idr. Izjemo tvorijo: Carolus Perizhoffer, Erb-Huldigungs-Actus im Herzogthum Crain den 29. Augusti 1728 vollzogen (1739); Josefus Hermannus, Praeambula ad universum jus canonicum (1757); Franz Steinberg, Gründliche Nachricht von dem in Inner-Crain gelegenen Czirknizer-See (1758) ter nekaj disertacij gojencev jezuitskega liceja: Carolus Rerenberg, Amicitia vindicata ex Mathiae Naldii Pamphilia (1732, brez navedbe tiskarja); R. P. Honorati Fabri S. J. Euphiander, seu vir ingeniosus cum conclusionibus ex universa philosophia palam propugnatis a Johanne Martinuzzi 1732 (1732, brez navedbe tiskarja); Bernardinus Hochenwart, Dissertatio Muschenbroeckii de Magnete (1754). Dvojezično (v italij. in nemšč.) je R. ponatisnil nekaj tekstov za potujoče gledališke družbe, ki so nastopale v Lj. (n. pr. Metastasijeve: Artaserse, 1740; Rosmira, 1740; Demetrio, 1742); poleg njih pa še: Theresiade, il giubilo dell'incoronatione dell' Augustissima Regina d'Ongaria, incoronata Regina di Bohemia, cantata a quatro voci, sequita, e rappresentata nel Palazzo Episcopale nel giorno stesso del Instalatione di sua Altezza Reverendissima Monsignore Ernesto Amadeo Vescovo di Lubiana etc. ab Academia Philo-harmonicorum (1743). — Prim.: R-ov testament v DAS: Testamenti I, Lit. R. št. 87; Retzerjeva vloga z zgodovino nekdanje Mayrove tiskarne v DAS – stan. arh. 1804, fasc. 16, Nr 239; Pohlin (gl. tiske); V. F. Klun, Beiträge zur Literatur-Geschichte von Krain, MHK 1852, 69; A. Arko, Tristoletnica tiskarstva v Lj., 19; P. Radics, Gesch. d. deut. Buchhandels in Krain, v: Archiv f. Gesch. d. Deut. Buchhandels IV, 1881, 88; Simonič; Kidrič, Opombe k protiref. (katol.) dobi v zgod. slov. pismenstva, ČJKZ III/1922, 77–9, 96–7, 107–10; St. Škerlj, Italijanske predstave v Lj. od 17. do 19. stol., Kron I (1934), 183; Kidrič, Razvojna linija slov. preporoda, RDHV V–VI (1930), 47, 56; 130 let Blasnikove tiskarne, 1959, 5–6 (z literaturo). Lgr.